Višje plače zdravnikov letos verjetno krite iz proračuna, kaj pa v prihodnje?

Zdravniški sindikat Fides in ministrstvo za zdravje podrobnosti dogovora pred uradnim zaključkom pogajanj ne komentirata. Dogovor naj bi bil sicer težak okoli 110 milijonov evrov,  po neuradnih informacijah pa naj bi se plače večini zdravnikov dvignile za šest razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. En plačni razred pomeni približno štiriodstoten dvig plače, kar pomeni, da bi dogovor zdravnikom prinesel 24- oz. 28-odstoten dvig plač.

Pri tem pa naj bi bila nova najvišja omejitev za zdravnike 63. plačni razred, kar je bilo zdaj rezervirano le za funkcionarje. Doslej so lahko ostali javni uslužbenci dosegli največ 57. plačni razred. 

Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike sicer dopušča deseti interventni zakon. Ta v 48. členu določa, da lahko zdravniki dosežejo največ 63. plačni razred, kar pa je predvideno za obdobje do konca leta. Poleg tega interventni zakon določa, da državni proračun krije višje obveznosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi dviga plač  v zdravstvu, a to velja le letos.

Bi lahko zdravnikom v prihodnjem letu zopet pripadale nižje plače?

Tako se zastavlja vprašanje, ali je dvig plač in plačnega stropa za zdravnike le ukrep za letos ali pa bo veljal tudi v prihodnje, torej bo trajen. Na ministrstvu in v Fidesu, kot rečeno, pojasnil ali komentarjev glede dogovora trenutno ne dajejo. Fides pa na svoji spletni strani poudarja, da je predmet pogajanj izključno vsebina aneksa k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike kot realizacije določbe v omenjenem interventnem zakonu.

Predsednik konfederacije Pergam in vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja, Jakob Počivavšek, je sicer v torek dejal, da v doseženem dogovoru te časovne omejitve ni. A četudi bi bilo trajanje povišanja plač omejeno le na letos, je vprašanje, kdo od politikov bi si upal zdravnikom v prihodnjem letu znova dodeliti stare plače.

ZZZS: Politika mora zagotoviti finančne vire za vse nove obveznosti v zdravstvu 

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije že nekaj časa opozarjajo, da nimajo lastnih virov za vse nove obveznosti v zdravstvu, ki jih nalaga politika. Teh se je v zadnjih mesecih nabralo že za več kot 300 milijonov evrov. Le lanski dvig plač v zdravstveni negi je težak okoli 90 milijonov evrov, z aneksom k lanskemu splošnemu dogovoru se zdravstveni blagajni nalaga okoli 66 milijonov evrov. Državni zbor je prejšnji teden sprejel skrajšanje dolžine bolniškega nadomestila, ki gre v breme delodajalca, kar bo na letni ravni za zdravstveno blagajno prineslo za okoli 80 do 90 milijonov evrov dodatnih stroškov. Poleg tega se očitno znatno povečujejo plače za zdravnike, sledijo še pogajanja za ostale poklice v zdravstvu.

Medtem pa se skladno z interventnim zakonom iz proračuna krijejo le stroški odsotnosti zaradi covida-19 med zdravstvenimi delavci, stroški, povezani s covidom-19, in dvig plač posameznim poklicnim skupinam v zdravstvu, opozarjajo v ZZZS in dodajajo, da to velja le za letos.

Zato pričakujejo, da bo DZ povečal največjo možno porabo sredstev v letošnjem letu in da bo zagotovil sistemske vire za kritje vseh novih obveznosti. Tako predlagajo, naj se s spremembo zakona zagotovi trajna proračunska varovalka po principu, ki velja za pokojninsko blagajno. Tej državni proračun krije primanjkljaj sredstev za tekoče leto.

Odgovore ministrstva za finance, kako se bodo v prihodnje financirali vsi višji stroški zdravstvene blagajne, še čakamo.