Krivolucka: Sem le orožje, ki ga uporabljajo zoper Natašo

Viktorija Krivolucka je po 21 dneh od nesreče, ki močno odmeva v slovenski javnosti, spregovorila za tednik Mladina. V pogovoru je med drugim razkrila svojo osebno preteklost, kako sta z Natašo Pirc Musar postali prijateljici, odgovorila pa je tudi na špekulacije o njenih potencialnih povezavah z obveščevalnimi službami. 

Rodila se je v mestu Krasnojarsk sredi Sibirije in ob delu leta 2000 doštudirala ekonomijo. Leta 1994 se je kot prodajalka zaposlila v trgovini, v kateri je bilo veliko slovenskih proizvodov. In prav v tistem času je, kot pravi, spoznala Romana Jegliča. "On je delal v tej trgovini kot nekakšen nadzornik. Morda sem bila res mlada in naivna, Jeglič je bil bistveno starejši od mene, a postala sva par," je dejala. Povedala je tudi, da je nekaj časa živel v družinskem stanovanju, v katerem je živela z mamo. 

A zatrjuje, da ni vedela nič o tem, da je delal za obveščevalno službo, da je bil policist, ali da se je v Sloveniji zapletel v posle s piramidnimi shemami. "Seveda sem ga spraševala, kaj je počel, pa mi je enkrat rekel, da je bil šef ljubljanske policije. In tu sva končala. O njegovi službi v obveščevalni službi se mi takrat ni niti sanjalo," je dejala. Da se je zapletla v razmerje z njim, pripisuje svoji mladosti in naivnosti. "Človek, kakršen je on, človek, ki je bil očitno profesionalno izurjen, zna ljudem prati možgane, še posebno, če so to mlada dekleta," je dejala. 

Kot pravi, se je po nekaj letih preko ljudi, ki jih je spoznala v trgovini, pokazala možnost, da se začasno preseli v Slovenijo. "Poklicali so me predstavniki podjetja Svea, da v Zagorju potrebujejo človeka, ki bi jim pomagal pri vstopu na ruski trg," je pojasnila. Tako je dobila ponudbo za zaposlitev in je skrbela za poslovne povezave med Zasavjem in Rusijo. Jeglič je takrat ostal v Rusiji, a sta bila še nekaj časa v stiku. "Ampak jaz z njim nisem hotela imeti nič več," je dejala. 

Leta 2007 se ji je življenje obrnilo na glavo, saj je povzročila prometno nesrečo, v kateri je umrl motorist. "S to krivdo bom morala živeti do konca svojih dni," je dejala in dodala, da bo dogodek obžalovala vse življenje. 

V letih čakanja na končanje sodnega procesa je v poskusu, da bi vendarle nekako sestavila svoje življenje, začela igrati bowling, ki ga je sicer igrala že v Rusiji. Na bowlingu je spoznala Natašo Pirc Musar, ki jo je psihično podprla in ji celo posojala denar za hrano. Svetovala ji je tudi pri pravnih vprašanjih, na primer, kako naj si uredi status tujca.

Jeglič je ostal v Rusiji, a še nekaj let prihajal v Slovenijo. Do leta 2010 ji je finančno pomagal. Po tem ga ni več videla.

Rusinja, ki ima tudi slovensko državljanstvo, je te dni deležna številnih namigovanj o sodelovanju z rusko obveščevalno službo. Viktorija Krivolucka je za Mladino namige ostro zavrnila. "Lahko stokrat rečem, da nisem to, kar pravijo, da sem, pa mi nekateri ne bodo nikoli verjeli," je dejala.

Ob tem pa se zaveda, da ni sama glavna tarča. "Sem le orožje, ki ga uporabljajo zoper Natašo. (...) Moj greh je, da sem njena prijateljica," je še dejala.

Pravi tudi, da ničesar ne ve o tajnih dokumentih, "ničesar ne vem o depešah, o političnih strategijah. Nataša je glede teh stvari izredno skrbna, loči prijateljstvo od službe."

Ko je prišla iz zapora, je nekaj časa delala pri zakoncih Pirc Musar. Prek njunega podjetja je pogodbeno delala v gospodinjski službi v enem izmed ljubljanskih hotelov. Ko je dobila osebno delovno dovoljenje, pa je najprej delala v nekem podjetju, ki izdeluje dvigala in jih je želelo prodajati tudi v Rusijo.

Zakonca Pirc Musar sta ji pomagala tudi z nastanitvijo. Leta 2012 sta iskala dolgoročnega najemnika za stanovanje in ji ponudila, "da začnem plačevati najemnino takoj, ko bom to finančno sposobna. Stroške stanovanja sem plačevala ves čas, najemnino pa v skladu z dolgoročno pogodbo od leta 2015 pravni osebi Ruska dača, ki je takrat postala lastnica stanovanja," je pojasnila.

Zdaj je zaposlena kot računovodja pri Zvezi svobodnih sindikatov. Pri Ruski dači pa je še vedno prokuristka.

Sodeluje tudi v podjetju NET PRO SHOP, kjer prodajajo opremo za bowling. Slovenska državljanka je postala, ker je Bowling zveza Slovenije potrebovala žensko za tekmovanja na mednarodnih tekmovanjih. Za Slovenijo je osvojila pet medalj na Mediteranskem prvenstvu v bowlingu, Slovenijo je dvakrat zastopala tudi na evropskem prvenstvu.

"Sova je javno potrdila, da so me preverili in da niso zaznali nobenih posebnosti," je odgovorila na vprašanje o varnostnem preverjanju.

Zadnjič je bila doma v Rusiji leta 2024. Ohranja pa stik s prijatelji, s sošolci in z družino.