Avtorica prispevka: Polona Križnar
Ko je nekaj zadnjih delavk zapustilo Tekstilno tovarno Prebold, so bile posebej slabe volje, saj v tej službi životarijo že šest let, zadnjih nekaj mesecev pa so tudi brez plače. Stečaj pravzaprav predstavlja njihovo edino rešitev, saj bodo odšle na zavod, kjer bo za večino poskrbljeno bolje kot do zdaj. Same sicer pravijo, da si bodo morale poiskati novo službo, vendar problem vidijo predvsem v svoji starosti.
Letos je bilo v tekstilni in obutveni industriji odpuščenih blizu 2000 delavcev: v Tekstilni tovarni Prebold 200, v Planiki 700, v Vezeninah Bled 130, v M Clubu 110, v Jutranjki 110 in v Alpini 220. Po mnenju Mavricije Batič z Zavoda za zaposlovanje Slovenije te delavke v času, ko izgubljajo zaposlitev potrebujejo veliko pomoč v smislu motivacije.
Tekstilna in oblačilna industrija trenutno zaposluje še 25 tisoč ljudi, a ostaja odprto vprašanje, koliko od njih je ogroženih oziroma koliko jih še životari. Anton Rozman s Sindikata tekstilne in usnjarske industrije je povedal, da so napovedi izpred dveh let govorile o številkah med deset in trinajst tisoč. Če ne bo selektivno za našo dejavnost nobenih sistemskih ukrepov, pote bodo te številke na žalost držale," je dodal Rozman.
Med največjimi in najbolj izpostavljenimi tekstilci je Mura. Borut Meh, predsednik uprave Mure, je mnenja, da bi nekaterim bilo všeč, da Mura ne bi bila "živa", a je hkrati poudaril, da so vedno bolj živi. "Izvajamo program prestrukturiranja, ki temelji na dveh točkah. Prvič, da znižujemo obseg kapacitet ali število delavcev, in drugič, da vedno bolj pospešujemo prodajo lastnih blagovnih znamk," je dodal prvi mož Mure.
Krivcev za črno sliko v teh panogah je več. Med njmi tudi konkurenca Evropske unije in preveč obdavčeno delo. Zaradi slednjega je tu tudi težka tekma s poceni delovno silo na primer iz Kitajske, kamor večina seli proizvodnjo.
Po mnenju dr. Jožeta P. Damjana z Ekonomske fakultete v Ljubljani so za takšno stanje krivi predvsem menedžerji, saj so ti odgovorni za dobro poslovno politiko podjetja in za dober proizvodni program. Na drugi strani Borut Meh trdi, da "če res menijo, da je ta menedžment tako slab, imajo povsem odprta vrata in mislim, da se jih v nobeni slovenski firmi ne bodo branili ne kot menedžerjev, ne kot svetovalcev."
Število delovnih mest se je zmanjšalo iz 54 tisoč na 26 tisoč zaposlenih. Jože Smole z Združenja za tekstil pri GZS zatrjuje, da so v tistih podjetjih, kjer so bili pravočasni in najbolj strogi uspešni, tisti, ki pa zaradi različnih stvari tega niso mogli storiti, so danes slabi. Sindikati pa so s tem, kako je krivo vodstvo, manipulirali in si samo kupovali članarino.
Državna pomoč je morda včasih, v iskanju lažnega socialnega miru, tudi vzdrževala agonijo v panogi. "S kolegi delamo analizo učinkovistosti državnih pomoči, in ta kaže, da je denar, ki so ga porabili v ta namen, vržen stran," je povedal dr. Jože P. Damjan. Jože Smole pa je mnenja, "da je bilo vloženega premalo denarja, in na koncu smo ugotovili, da so bila sredstva za odpravnine kadrovskih presežkov dosti višja, kot pa sredstva vložena v razvoj."
Največkrat slišane zgodbe o tekstilni industriji so sicer katastrofalne, vendar položaj ni tako slab, kot je videti. Tudi v Sloveniji je namreč kar nekaj zelo dobrih podjetij, kot so na primer Nes, Maya Maya, Prevent. Ta dokazujejo, da je tekstilna industrija lahko donosna.
