"Tak način zbiranja je znak krize v financiranju in vodenju zdravstva, morda ne le financiranja zdravstva, ampak države," meni predstojnik internistične prve pomoči na Kliničnem centru v Ljubljani Andrej Bručan. Po drugi strani, še pravi Bručan, bo v bodoče potrebno zagotoviti financiranje zdravstva tudi z zasebnim kapitalom, vendar ne na tak način, opozarja tudi prof. dr. Pavel Poredoš s kliničnega oddelka za srčno-žilna obolenja v Kliničnem centru.
"Ta sredstva bi bila najbolj smiselno uporabljena za financiranje dodatnih programov. Za osnovne, vitalne potrebe prebivalstva pa bi morala biti zagotovljena javna sredstva oziroma sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,"pravi Poredoš
V akciji, ki traja od poletja, je denar darovalo 135 slovenskih podjetji, skupaj s sredstvi iz zdravstvenega zavarovanja bo letos za skrajšanje čakalnih dob tako namenjena skoraj milijarda.
"Na račun dobrodelnosti nima smisla reševati zdravstvo v celot. Če bi bil minister bolj racionalen pri zaposlovanju svojih birokratov, in če bi dal manj za zdravstveno reformo, za kar je šlo skoraj štiri milijone evrov, zaposluje pa skoraj trikrat toliko uslužbencev, kot je potrebno, bi se našel tudi denar za operacije," meni Janez Drobnič, vodja poslanske skupine NSi.
Z operacijo pa zdravstvena zavarovalnica, tako na njihovih spletnih straneh, več prihrani, kot če z njo odlašajo. Posamezniki, ki so na primer zaradi sive mrene na bolniškem dopustu, lahko v 15 mesecih, kolikor znaša čakalna doba na operacijo, bremenijo zdravstveno zavarovalnico iz naslova nadomestila za plače tudi do dva milijona tolarjev. Na operacijo, ki stane 110.000 tolarjev, pa čaka več kot 12.000 Slovencev.