Kriza zaposlovanje mladih še dodatno upočasnila

Po njegovih besedah v času krize vse več zaposlitev za določen čas in delnih zaposlitev, mladi pa so vse bolj ujeti v nestabilne vzorce zaposlovanja. "Po krizi nas po določenih projekcijah čaka umiritev brezposelnosti, vendar pa bodo številke brezposelnih mladih še vedno višje kot pred krizo," je poudaril. Dodal je, da se bo trg dela za mlade dolgotrajno skrčil, vse bolj pa se jim tudi odmika varna zaposlitev.

Opozoril je, da se v Sloveniji uradna statistika zaposlovanja mladih ustavi pri starostni skupini 24 let, vendar pa je v starostni skupini od 25 do 30 let veliko žarišče brezposelnosti, saj je po zadnjih podatkih več kot 15.000 mladih v tej starostni skupini brezposelnih, avgusta leta 2008 pa jih je bilo zgolj 8000. Lukič je poudaril tudi, da je na trgu na voljo premalo delovnih mest za diplomante. "Med letoma 2007 in 2009 je diplomiralo 53.000 diplomantov, po raziskavah pa je vsako leto za diplomante na voljo zgolj 8000 delovnih mest," je dejal.

Pomagala tudi država, a ni zaleglo

Vzorci, ki iz tega izhajajo, so odmik odločitve o starševstvu, pozen odhod od doma in dolgotrajen študij. Država je k temu pristopila tudi s projektom Absolvent aktiviraj in zaposli se, vendar pa je bil odziv delodajalcev po Lukičevih besedah zelo majhen. V bazi delodajalcev je namreč zgolj 44 delodajalcev zainteresiranih za zaposlitev absolventov.

Izvršni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec je dejal, da je država naredila premalo pri reševanju problema brezposelnosti mladih. Država lahko mladim zagotovi ekonomsko in socialno varnost s povezavo študija z delom tako, da se jim omogoči prva zaposlitev v obliki rednega delovnega razmerja in ne v obliki prekernega dela. "Malo delo pomeni povečevanje prekernosti zaposlovanja mladih. Pomeni, da bodo mladi z prekernimi zaposlitvami v še težjem ekonomskem in socialnem položaju," je dodal Vrhovec.