Je Križanič na 141 straneh povedal kaj novega?

Minister za finance Franc Križanič je premierju Borutu Pahorju poslal odgovor na argumente računskega sodišča v porevizijskem poročilu glede popravljalnih ukrepov vlade in finančnega ministrstva v povezavi z opravljeno revizijo z naslovom "Prodaja deleža v družbi Splošna plovba d.o.o. Portorož“. Pahor je Križaniču namreč minulo sredo dal teden dni časa za pripravo temeljitega pojasnila, kaj je ministrstvo storilo na podlagi zahtev računskega sodišča.

Odgovor finančnega ministrstva je dolg 141 strani, tako izčrpen pa je, kot pravi Križanič, zaradi teže navedb računskega sodišča. Je pa Križanič dodal, da so na ministrstvu ne glede na dolžino poročila na voljo še za dodatna pojasnila, če bo Pahor tako želel. 

Kaj piše v poročilu?

V poročilu finančno ministrstvo ocenjuje, da se je na zahtevo računskega sodišča odzvalo pravočasno in primerno. Trdi, da že sprejeti ukrepi in ukrepi, ki so načrtovani za letos tako na ministrstvu kot pri drugih ministrstvih, omogočajo ureditev evidentiranja agentskih poslov v poslovnih knjigah proračuna.

Predlagane rešitve pomenijo ureditev zatečenega stanja in ureditev knjigovodskega evidentiranja od leta 2011 dalje, ne posegajo pa v dosedanjo ureditev oziroma ne omogočajo rešitev za nazaj.

Na finančnem ministrstvu ob tem poudarjajo, da računsko sodišče v zahtevi za predložitev odzivnega poročila ni zahtevalo nikakršnih popravljalnih ukrepov v zvezi s konkretnim postopkom prodaje deleža v Splošni plovbi, ampak je primer tega posla izkoristilo za postavitev zahteve za celovito preureditev agentskih poslov, v katerih država nastopa kot naročnik.

Hkrati pa je računsko sodišče Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi izdalo priporočila, ki pa se nanašajo na ureditev poslovanja obeh družb za vnaprej in ne posegajo v dosedanje posle oziroma v ureditev že izvedenih poslov, poudarjajo na ministrstvu.

Ob tem ocenjujejo, da ima lahko izpolnitev zahtev računskega sodišča pomembne posledice na primanjkljaj državnega proračuna, kar mora finančno ministrstvo pri pripravi ukrepov za popravo nepravilnosti in proračuna upoštevati.

Kot poudarjajo na ministrstvu, so sicer takoj pristopili k urejanju pravnih podlag za ureditev agentskih poslov in posledično ureditev računovodskega evidentiranja teh poslov. V roku, ki ga je dalo računsko sodišče, pa nikakor ni možno brez ustrezne spremembe zakonov in brez tehtnega premisleka o posledicah za državni proračun, javni dolg in proračunski primanjkljaj urediti vseh odnosov, ki so se razvijali približno desetletje.

'Upoštevati je treba tudi vse ostale naloge'

Za ustreznost ocenitve aktivnosti ministrstva v zvezi z obravnavano revizijo je, kot menijo na finančnem ministrstvu, treba poleg priprave odzivnega poročila in popravljenih ukrepov upoštevati tudi vse druge naloge, ki jih izvajajo na ministrstvu. Tu gre tako za izvajanje ukrepov za blažitev posledic finančne in ekonomske krize na javnofinančni položaj Slovenije ter tudi izvajanje specifičnih ukrepov za ureditev področij, na katere opozarja računsko sodišče.

Na ministrstvu za finance izpostavljajo, da aktivnosti, ki jih je izrecno naložilo računsko sodišče v obravnavani reviziji, ne zadoščajo za ureditev vseh poslov, ki jih v imenu in za račun države vodijo druge osebe. Hkrati pa na ministrstvu opozarjajo, da ne gre le za aktivnosti, ki sodijo v pristojnost finančnega ministrstva, ampak tudi številnih drugih resorjev.

Zato je ministrstvo vladi v okviru obravnave predloga odzivnega poročila glede predmetne revizije predlagalo, da vsem ministrstvom naloži analizo vseh poslov, ki se opravljajo kot agentski posli. V primeru, da se v analizi odkrijejo nepravilnosti, naj določijo rok za njihovo odpravo.

'Temeljno razhajanje je v mnenju ministrstva'

Temeljno razhajanje med pričakovanji računskega sodišča in stališči finančnega ministrstva pa je v mnenju ministrstva, da z računovodskimi navodili za knjiženje poslov, kjer družbe nastopajo v imenu in za račun države, ne moremo preseči določb zakonov. Ministrstvo za finance meni, da je treba razmerja urediti na način, da se najprej ugotovi dejansko stanje terjatev in obveznosti države do posameznega subjekta, ki posle izvaja v njenem imenu in za njen račun. Načeloma tudi zaradi izkazovanja poslovnih dogodkov v proračunu države po denarnem toku ni mogoče v državnem proračunu evidentirati poslovnih dogodkov, ki se niso tudi dejansko zgodili oziroma v zvezi s katerimi v obravnavanem poročevalskem obdobju ni prišlo do denarnega toka.

In kaj na Križaničev odgovor pravi Šoltes?

Na računskem sodišču pravijo, da v odgovoru ministrstva za finance niso navedena nova dejstva in okoliščine, do katerih se računsko sodišče ni opredelilo v že izdanih revizijskih in porevizijskih poročilih, navedenih v obravnavanem porevizijskem poročilu o smotrnosti poslovanja pri neodplačnem prenosu, nakupu in prodaji Splošne plovbe.

Nadaljnjo vsebinsko razpravo glede nezadovoljivo izvedenih popravljalnih ukrepov pričakujejo na seji komisije DZ za nadzor javnih financ.

Je pa tudi računsko sodišče Pahorju pripravljeno podrobneje pojasniti dejstva in okoliščine, vezane na izvajanje zahtevanih popravljalnih ukrepov, v kolikor bo ocenil, da je to potrebno.