'Krize še nismo premagali, a tudi kriza ni premagala nas'

Kot slavnostni govorec na osrednji proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti je nastopil premier Borut Pahor. Povedal je, da je kriza brez skušnjave po prehitevanju realnosti drzno izreči trditev, da "krize še zdaleč nismo premagali, toda tudi kriza v tem najhujšem letu ni premagala nas in da obstojijo realne možnosti za našo končno premoč v prihodnjih letih". Ob prazniku se mu zdi primerno spregovoriti o tem, kaj razumemo kot zmago naše skupnosti v današnjem in jutrišnjem času. Poudaril je, da je vlada od prvega dne praktične in strateške ukrepe za premagovanje krize podrejala ambiciji, da Slovenijo izvleče iz krize bolj konkurenčno in bolj solidarno, kot je bila v to krizo povlečena. "Lansko leto ob tem času sem na leto, ki se izteka, gledal sicer s pogumom, a veliko zaskrbljenostjo. Na leto, ki prihaja, ne gledam samo še z večjim pogumom, temveč tudi z neučakanostjo, da storimo vse tisto, kar smo že bili pripravili ali pripravljamo za uspešen izhod iz krize," je povedal.

Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da bodo v prihodnjem letu, v katerem bo med vsemi problemi pričakovano problem brezposelnosti največji – tako pri nas kot na ravni EU – da bodo brezposelni čim prej dobili delovno mesto, morda s potrebno doizobrazbo in to delovno mesto z višjo dodano vrednostjo. Te letne cilje je potrebno videti v širši viziji in strategiji.

Zahtevni cilji zahtevajo enotnost

Podpredsednik DZ Miran Potrč je na slavnostni seji v parlametnu dejal, da je temeljno sporočilo plebiscita, da je še tako zahtevne cilje ob politični enotnosti in skupni odgovornosti mogoče uresničiti. Poslance je zato pozval k večji medsebojni toleranci in spoštovanju razlik ter prizadevanjem za skupno dobro. Spomnil se je tudi dogodkov ob slovenskem osamosvajanju "Pogoji za sprejetje te enkratne odločitve niso nastali preko noči," je opozoril. Dozoreti so namreč morale mednarodne okoliščine, spoznanja in odločenost ljudi, oblikovane so morale biti politične strukture, sposobne povezati vse te okoliščine. Stranke Demosa so po njegovih besedah dobile priložnost in nalogo, da uresničijo pričakovanja ljudi in svoj najpomembnejši cilj: samostojno in neodvisno Slovenijo.

Hkrati je ponovil besede prvega predsednika večstrankarske skupščine Franca Bučarja, da je bilo to mogoče, ker so tudi stranke prejšnjega sistema pristale na svobodne volitve. S tem so tudi te stranke prispevale svoj delež k temu, da je prišlo do spremembe oblasti po mirni in legalni poti.

"Medsebojna obtoževanja, poudarjanje razlik in ustvarjanje nesoglasij pa nam vsem lahko le škodujejo," je poudaril. To naj po njegovih besedah velja tudi za DZ. "To ni poziv k zlagani enotnosti. To je klic k razumu, k večji medsebojni toleranci in iskanju resnice, k spoštovanju razlik, k prizadevanjem za skupno dobro in boljši jutri," je še dejal. Pri tem je tudi povedal, da so mnogi ob plebiscitu pričakovali, da bo nova država ohranila in še razvila ekonomske in socialne pravice prejšnje države ter da ne bo dopustila novih krivic, pridobitniškega kapitalizma, prisvajanja dela drugih in pretiranih socialnih razlik.

Slavnostne seje so se udeležili tudi predsednik Danilo Türk, premier Pahor, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

'Pred 19 leti na nebu zasijala nova zvezda'

Slovesno mašo ob prazniku je v ljubljasnki stolni cerkvi daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Povedal je, da je pred 19 leti na takratnem evropskem nebu zasijala nova zvezda, začelo se je demokratično obdobje slovenskega naroda, človekove pravice so iz deklarativnosti prehajale v resničnost. Od takrat pa so se po njegovem mnenju mnoge vrednote izgubile. Najbolj ogrožena je po njegovih besedah družina. Božič pred 19 leti je po Uranovih besedah pomenil tudi rojstvo samostojne države. "To so bili blagoslovljeni trenutki narodne zgodovine, ki so jih mnogi naši predniki samo sanjali, mi pa smo jih doživeli," je dejal nadškof.

O njegovih besedah so se tudi verske skupnosti razveselile možnosti svobodnega delovanja v novih razmerah. Plebiscit je bil, kot meni, izraz želje slovenskega naroda, da zaživi v demokratični in samostojni državi, kjer bodo univerzalne vrednote, kot sta spoštovanje temeljnih človekovih pravic in pravni red, postale obvezujoča norma vseh državljanov. Ob tem je Uran tudi spomnil, koliko napora je v ta prizadevanja vložil takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar.

Uran, verjame, da so tudi danes vsi, ki so v slovenskem prostoru odgovorni za skupno dobro vseh državljanov, "pripravljeni in sposobni za skupno dobro narediti še več, posebej za duhovni blagor in odprtost za življenje". Kot stalno nalogo vseh pa je navedel skrb za demokracijo in spoštovanje človekovih pravic.