Prizori umazanije v Križni jami: vzrok za onesnaženo vodo čistilna naprava?

Na Facebook profilu Križne jame so objavili fotografije umazanije, ki se je nabrala v vodi. "Žal nas v Križni jami pričakajo tudi takšni prizori ..." so zapisali ob objavi.

Kot je za 24ur.com pojasnil Gašper Modic, predsednik Društva ljubiteljev Križne jame (DLKJ), ki je skrbnik jame, se takšna umazanija pojavi ob višjih vodostajih – predvsem, odkar so na Blokah zgradili čistilno napravo.

Prejšnji predsednik DLKJ Matej Kržič je že pred leti pojasnil, da bo čistilna naprava v Novi vasi, ki so jo tedaj ravno zgradili, razlog za onesnaževanje Križne jame. "Cev iz čistilne naprave je, brez površinskega toka, speljana v okoli 200 metrov oddaljen požiralnik potoka Farovščice, ki ima neposredno povezavo s Pisanim rovom v Križni jami in je bil do sedaj večino leta brez vode (voda potoka je ponikala več 100 m pred požiralnikom)."

Predvidel je, da bo največja težava nastala v jami ob sušah, ko iz Blok voda ne teče. "Do sedaj je bila suša v jami (prazna jezera) skoraj vsako leto po dvakrat. V prihodnosti bo dotok iz čistilne naprave dovolj močan, da jezera v jami ne bodo več presahnila. Voda je do sedaj večji del leta dotekala v jamo posredno (preko prsti, rastlin …) iz manjšega zalednega območja, sedaj pa bo voda iz iztoka čistilne naprave tekla neposredno v požiralnik, brez površinskega toka." Opozoril je, da je to največja grožnja jami (čisti vodi v jamskem potoku, kalcitnim pregradam med jezeri in jamskim živalim) v moderni zgodovini.

DLKJ je tedaj Občino Bloke in Agencijo RS za okolje večkrat opozorilo na neustreznost projekta gradnje iztoka iz čistilne naprave in njegov vpliv na jamski ekosistem, a kot pravijo, ni bilo nobenega posluha. Upravni enoti Cerknica so poslali poziv, naj vstavi postopek izdaje obratovalnega dovoljenja čistilne naprave, a so jim odgovorili, da za to ni pravne osnove.

Kržič je pojasnil tudi, da imamo v Sloveniji več primerov čistilnih naprav, ki so speljane v jame. "Naj navedemo le dve – v Sežani in Divači – v Kačno jamo in jamo v Kanjaducih. V obeh jamah smrdi po odpadni vodi, kar je velika škoda," je zapisal in se vprašal, kako bo v Križni jami. "Take jame ni v Sloveniji in tudi ne v Evropi. Smatramo, da sodi jama pod zaščito UNESCO, ne pa v podaljšek cevi iztoka iz čistilne naprave. Za razliko od zgoraj omenjenih jam je Križna jama tudi turistična jama, v kateri se trudimo obiskovalcem pokazati naravno ohranjeno jamo, čisto vodo in jih navdušiti za varovanje kraškega podzemlja in površja. Ali bo v suhem delu leta (višek turistične sezone) možen ogled jame, če se bodo tedaj napol prazna jezera polnila z vodo iz iztoka čistilne naprave? Kaj bo z jamskimi živalmi? Kako bo z rastjo sigastih pregrad, ki so občutljive na majhne spremembe kemičnih in fizikalnih lastnosti vode?"

Posebnosti Križne jame
– sistem je dolg več kot devet kilometrov,
–  je četrta jama na svetu po pestrosti jamskih organizmov (50 vrst),
– v jami je 22 jezer, s sigastimi pregradami med jezeri,
– v jami živi sedem od 28 znanih netopirjev v Sloveniji (Rhinolophus hipposideros, Rhinolophus ferrum-equinum, Barbastella barbastellus, Myotis myotis, Myotis daubentoni, Eptescius serotinus …),
– v njej so številne kosti jamskih medvedov (gre za po številu kosti eno najpomembnejših arheoloških nahajališč na svetu),
– najdišče keramik v vhodni Cerarjevi dvorani iz eneolitika in mlajše,
– kapniki, ki "rastejo iz vode", zaradi dvigovanja pregrad in s tem vodne gladine,
– delni aragonit v Suhem rovu,
– jamsko mleko v Matjaževem rovu in na koncu rova Blata,
– številni špageti – cevčice – (nekateri dolžine 2–3 metre), helaktiti, ponvice in ostale oblike sige v suhih rovih jame,
– izrazite geomorfološke oblike vodnega toka (fasete, stenske in stropne kotlice, skalni noži …),
– brzice v jami,
– jamski baldahini na posameznih mestih pregrajujejo glavni vodni rov v več višinah.

Križna jama je skupaj z Novo Križno jamo v postopku za nominacijo za vpis Klasičnega krasa na Seznam svetovne kulturne dediščine pri organizaciji Unesco. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč 25. januarja na Center za svetovno dediščino v Parizu vložilo kandidaturo za vpis Klasičnega krasa na Seznam svetovne dediščine. 

Modic nam je povedal še, da o konkretnem primeru onesnaženja niso obvestili pristojnih organov. "Letno pa pošiljamo več strani dolga poročila o stanju Križne jame in Nove Križne jame na MOP, v katerih podrobno napišemo, kaj se dogaja in priložimo tudi foto gradivo, vendar do sedaj ni bilo nikakršnega odziva od nikoder," je dejal.