'Lahko se samo čudimo in veselimo, da so naši'

Urša Križnar je povedala, da je bila zadnja tekma še posebej stresna, saj je njen mož brat Nike Vodan, ene ključnih članic slovenske reprezentance, zato je bila vloga gledalke povsem drugačna. "Definitivno je bilo težje. Ko je nekdo iz družine na skakalnici, vse skupaj doživljaš precej bolj intenzivno. Zdaj vidim tudi drugo plat – stresno je, a smo zelo uživali," je priznala.

Vodanova je v mešani ekipni tekmi nastopila kot prva skakalka, Križnarjeva, ki je skupaj z Vodanovo v Pekingu osvojila olimpijsko zlato v isti disciplini, poudarja pomen uvodnega skoka:

"Prvi skok je zelo pomemben. Če prvi tekmovalec dobro skoči in v izteku dvigne roke, to vidijo vsi – sotekmovalci, trenerji, tudi tekmeci po televiziji. Že en dober štart lahko ponese celotno ekipo naprej."

Po njenem mnenju se je to jasno pokazalo tudi na zadnji tekmi: "Borili so se kot levi od samega začetka."

Čeprav je Križnarjeva v Pekingu osvojila dve zlati olimpijski medalji, priznava, da pritisk na takšnih tekmah nikoli ni majhen:

"Za zlato potrebuješ osem dobrih skokov. Odgovornost je ogromna. Če slabo skočiš, ne razočaraš le sebe, ampak vse štiri v ekipi. Ravno zato je toliko lažje, če nekdo pred tabo že dobro opravi svoje delo."

Enakega mnenja je tudi Mitja Mežnar, ki je izpostavil vlogo prve in zadnje skakalke oziroma skakalca: "Vloga prvega je zelo stresna, a Nika je izvedla vrhunski skok in reprezentanco popeljala v vodstvo. To je ostalim močno olajšalo delo."

Posebno breme nosi tudi zadnji tekmovalec. "Ne glede na to, kako velika je bila razlika, ima zadnji vedno največje breme. Domen pa je v zadnjem obdobju že večkrat dokazal, da zna zdržati pritisk, in tudi tokrat je svoje opravil z odliko."

Mežnar, ki je leta 2007 skupaj s Primožem Rogličem, Robertom Hrgoto in Jurijem Tepešem postal mladinski svetovni prvak v Planici, danes z zanimanjem spremlja delo nekdanjih sotekmovalcev v vlogi trenerjev.

"Tako Jurij kot Robi imata izkušnjo tekmovalca, zato zelo dobro vesta, kaj tekmovalec potrebuje, še posebej na velikih tekmah. Iz teh izkušenj znata zgraditi zaupanje."

Čeprav sta Hrgota in Tepeš še relativno mlada, Mežnar poudarja, da starost ni ovira: "Na začetku so se mnogi čudili, da tako mlada vodita glavni reprezentanci, a sta se obdala s pravimi ljudmi. Vsak doda svoj košček v mozaik in ko se vse sestavi, nastane prava zgodba."

Posebno poglavje v slovenskem skakanju predstavlja družina Prevc. "So res nekaj posebnega. Ne vem, ali je to genetika, ampak vsi so talentirani, delavni in drug drugemu vzor. Fenomenalni so, lahko so vzor marsikaterim športnikom in staršem," je povedala Križnarjeva.

Tudi Mežnar se strinja: "To je res fenomen. Peter je oral ledino, ostali so mu sledili. Lahko se samo čudimo in veselimo, da so naši."

Po osvojenih medaljah slovenski tabor ostaja lačen uspeha. "Upam, da se bodo punce zdaj sprostile," pravi Križnarjeva. "Dosegle so največ, kar se da, zdaj pa naj samo naredijo to, kar znajo."

"Če Domen tako skače na 90-metrski skakalnici, ki mu sicer ni najljubša, je to lahko zelo dobra napoved za veliko skakalnico, če bo glava prava," dodaja.

Mežnar zaključuje v podobnem tonu: "Slovenci smo znani kot letalci. Že zdaj smo olimpijski prvaki in podprvaki, kar je odlična napoved za večjo napravo, kjer se bodo še bolj domače počutili."