Pustno obdobje v ožjem pomenu se je začelo že v četrtek. Četrtek pred pustnim torkom je po izročilu debeli četrtek, tolsti četrtek ali mali pust, je za STA pojasnila etnologinja Boža Grafenauer. Dan je znan tudi kot god debelih ljudi. Na mizi se takrat bohotijo krvavice, pečenice, ričet s svinjskimi rebrci, značilna jed za debeli četrtek pa je tudi kuhana svinjska glava ali rilec, je izpostavila Grafenauerjeva, ki predava na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
Kot ugotavlja, posamezniki ali nekatere gostilne še vedno pripravljajo kuhano svinjsko glavo ali rilec. Pri številnih gostincih, denimo na Ptuju, je opazila, da je njihova ponudba v času tamkajšnjega kurentovanja v skladu z dediščino prehrane v tem prazničnem delu leta.
Krof doživlja pravo revolucijo
Med ocvrtimi sladkimi jedmi imajo osrednje mesto krofi, poleg njih pa so značilne sladke pustne jedi, kot so flancati in ocvrte miške.
Krofe je poznala že dunajska kuhinja. Na tamkajšnje dvoru naj bi jih po podatkih etnologov leta 1815 pojedli osem do deset milijonov. Del pustnega časa na slovenskem območju pa so postali v prvi polovici 20. stoletja, ko so jih začeli učiti pripravljati na gospodinjski tečaji.
Sladico, podobno današnjim krofom, so sicer poznali že v starem Rimu, saj jo je v svoji kuharici navajal Apicij iz prvega stoletja našega štetja. Nemška kuharica iz leta 1485 je vključila tudi recept za krofe z nadevom, ki pa niso bili sladki. Pisni viri v stari Avstriji pa so krofe omenjali v 13. stoletju, prvi recepti zanje so z Dunaja, in sicer iz leta 1486.
Krof v sodobnosti po besedah Grafenauerjeve doživlja pravo revolucijo. Na voljo ni le z značilno marelično marmelado, ampak z zelo različnimi nadevi, posipi in prelivi. V zadnjih letih postaja vse bolj znan ameriški ali puhasti krof donut, katerega poimenovanje izvira iz angleških besed za testo in orešek, dough in nut. Ti krofi so lahko obliti s sladkornim prelivom in posuti s čokoladnimi ali sladkornimi mrvicami najrazličnejših barv od srebrne in turkizne naprej.
Na tekmovanju tudi krof s pehtranovim nadevom
Zelo različne krofe bo mogoče videti na tekmovanju za naj krof Slovenije 2022, ki ga pripravlja Turistično gostinska zbornica Slovenije. Rezultate bodo razglasili v četrtek. Študentje blejske višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem so želeli biti ustvarjalni in so za tekmovanje pripravili krof s pehtranovim nadevom, je povedala Grafenauerjeva.
Pestra bo v teh dneh tudi ponudba v trgovinah in pekarnah, v prestolnici na Bavarskem dvoru je denimo od decembra prav trgovina s krofi po ameriškem vzoru.
Pustne dobrote so lahko nenazadnje dar pustnim šemam, ki se predstavljajo od hiše do hiše, je spomnila Grafenauerjeva. Tradicionalne pustne skupine, ki hodijo po kraju, imajo sicer v sodobnosti raje gotovino, ki jo potem uporabijo denimo za izboljšanje svoje opreme. V prvih letih po drugi svetovni vojni in v obdobju pred njo pa sta bili hrana in pijača bolj običajen dar od gotovine, tako da so dobivali vse od jajc in klobas do žganja.
Povprečne cene najpomembnejših sestavin za pripravo krofov
Na Statističnem uradu RS (Surs) so zbrali podatke, koliko nas stanejo krofi, če jih spečemo sami. V spodnjem prikazu so povprečne cene najpomembnejših sestavin za pripravo krofov, ki jih je Surs evidentiral v letu 2021.
Za kilogram pšenične moke je bilo leta 2020 treba delati v povprečju šest minut
Kaj o glavnih sestavinah te priljubljene sladice povejo statistični podatki? Če se za začetek ozremo k moki. 116 kilogramov žita smo porabili na prebivalca Slovenije v letu 2020. Tedaj je bila Slovenija 88-odstotno samooskrbna z žiti. V zadnjih 20 letih se je letna potrošnja žit gibala od 109 (v 2009) do 135 kilogramov (v 2001), kažejo podatki Surs.
Drobnoprodajna cena kilograma pšenične moke je lani je znašala povprečno 0,74 evrov. Prebivalec Slovenije pa si je v 2020 lahko s povprečno plačo kupil 1.679 kilogramov te sestavine. Povedano drugače, za kilogram pšenične moke je bilo tedaj treba delati v povprečju šest minut.
11.249 ton pšenične moke je Slovenija uvozila od januarja do oktobra 2021, od tega je je bilo največ, 61,5 odstotkov, uvožene iz Avstrije. V istem obdobju smo je izvozili 8.527 ton, od tega največ, 43,8 odstotkov, na Tajsko.
V 2020 je bila stopnja samooskrbe z jajci 95-odstotna
Za 10 kokošjih jajc je bilo v 2021 v povprečju treba odšteti 2,02 evra ali 12,2 odstotka več kot leto prej. V obdobju od januarja do oktobra 2021 smo v Slovenijo uvozili za več kot 347.000 evrov jajc, skoraj vsa iz Hrvaške in Italije, izvozili pa smo jih minimalno.
V 2020 je bila stopnja samooskrbe z jajci 95-odstotna. Tedaj je prebivalec Slovenije porabil v povprečju 173 kokošjih jajc. V tem podatku je Surs upošteval tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih uporabnikov.
V 2020 pridelali 96 odstotkov manj sladkorja kot leta 1991
V letu 2020 smo v Sloveniji sladkorno peso pridelovali na 113 hektarjih, kar je bilo 97 odstotkov manj kot v 1991. Pridelali smo je 7.427 ton, kar je 96 odstotkov manj kot v 1991. V prvih desetih mesecih 2021 smo v Slovenijo uvozili 88.239 ton sladkorja, največ iz Avstrije in Nemčije; v istem obdobju smo ga izvozili 42.383 ton, največ na Hrvaško in v Avstrijo.
Povprečna cena enega kilograma sladkorja v 2021 je bila 0,86 evra. S povprečno mesečno neto plačo smo si prebivalci Slovenije v 2020 lahko kupili 1.405 kilogramov sladkorja, za nakup enega kilograma sladkorja je bilo v povprečju treba delati sedem minut.
Mleko
V letu 2020 smo v Sloveniji pridelali 631.000 ton kravjega mleka. Največ smo ga pridelali leta 2002 (728.000 ton), najmanj pa leta 1993 (549.000 ton). Iz naše države smo ga v 2020 izvozili 309.000 ton, uvozili pa 40.000 ton .
Marmelada, kvas, sol, limone
V prvih 10 mesecih lanskega leta smo uvozili za 1,7 milijona evrov džema, vrednostno pa smo ga izvozili desetkrat manj.
Vrednost uvoza pekovskega kvasa je bila 2,1 milijona evrov v prvih desetih mesecih 2021. Največ, 62,7 odstotkov, smo ga uvozili iz Madžarske. V istem obdobju smo ga izvozili za 53.167 evrov, in sicer največ – 50 odstotkov – na Hrvaško.
Povprečna drobnoprodajna cena kilograma kuhinjske soli je lani znaša 0,71 evra. Povprečna cena kilograma limon je stala 1,77 evra. Od januarja do oktobra 2021 smo jih v Slovenijo uvozili za 8 milijonov, izvozili pa za 2,2 milijona evrov.
