Pust, mastnih ust: večji peki bodo v teh dneh ocvrli tudi več kot dva milijona krofov

Medtem ko pustni čas v širšem pomenu po ljudskem izročilu traja med novim letom in pepelnico, v ožjem pomenu poteka od četrtka pred pustnim torkom do pustnega torka. Na četrtek pred pustnim torkom morajo biti mize polne mastnih svinskih in ocvrtih sladkih jedi. "Na debeli četrtek se kuha čeljust," je dejal etnolog Boris Kuhar.

Kot je pojasnil, svinjsko čeljust oz. svinjski rilec prihranijo za kuhanje na debeli četrtek takrat, ko imajo koline.

Med pustnimi dobrotami še vedno prevladujejo krofi

Na Slovenskem so v času pusta na mizi tudi krvavice in drugi mesni izdelki, ki jih pripravijo med kolinami. Med sladkimi ocvrtimi jedmi pa prevladujejo krofi. Ti so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Leta 1815 naj bi jih na dunajskem dvoru pojedli osem do deset milijonov.

Potrošniki v teh dneh bolj pogosto kot v ostalem delu leta posegajo po krofih. Proizvajalci se temu prilagajajo in prodajne police se v teh dneh šibijo pod tem okroglim pecivom iz kvašenega testa z značilnim venčkom in polnilom, ki že dolgo ni nujno le marmelada. Večji peki jih bodo v teh dneh ocvrli tudi dva milijona in več.

V Mlinotestu bodo letos v pustnem času ocvrli približno 2,5 milijona krofov. Prodajajo jih v vseh lastnih trgovinah ter povsod tam, kjer tudi sicer prodajajo njihove izdelke, velik del krofov pa tudi izvozijo. "Izvoz vsako leto povečujemo." 

Kot ugotavljajo, so namreč krofi tako pri nas kot tudi v tujini zelo priljubljeni in čeprav gre za klasično pustno sladico, potrošniki radi segajo po njih skozi celo leto. Pri tem lahko izbirajo med številnimi različicami: poleg klasičnih z marelično marmelado so na voljo tudi taki z vanilijevim ali čokoladnim polnilom, ali pa v ameriški različici našega krofa s prepoznavno luknjo.

Ob tem pa za slovenskega potrošnika še vedno velja, da ima raje "klasične" krofe, kot so jih včasih delali doma oz. cvrle naše babice, ugotavljajo v Žitu. Žitovi krofi v tem obdobju so torej "klasični": odlikuje jih svežina, so zlato rumeno zapečeni z obveznim belim venčkom ter polnjeni z marelično marmelado, so povedali.

V Žitu, ki je od leta 2015 v lasti Podravke, nameravajo v letošnjem pustnem času ocvreti in prodati blizu dva milijona krofov, kar je podobno kot lani. Te bodo v večjih trgovskih centrih potrošnikom ponudili še tople pravkar ocvrte, v druge večje trgovine pa jih bodo večkrat dnevno pripeljali iz svojih bližnjih pekarn.

V Gostinskem podjetju Trojane se lahko z dobro prodajo krofov pohvalijo vsak dan v letu. Dnevno jih ocvrejo in prodajo od 2000 do 5000, v pustnem času pa se ta številka za nekajkrat poveča. Kot so povedali, nameravajo v času od današnjega debelega četrtka do pepelnične srede narediti 100.000 krofov, od povpraševanja pa bo odvisno, ali bodo to številko tudi dosegli.

Krofi so včasih naznanjali post po pustu, zato so si v pustnem času ljudje radi privoščili tudi nekaj mastne in bolj kalorične hrane. Danes ni več tako, kljub temu pa pustni čas brez njih zagotovo nima prave norčavosti.

V pustnem obdobju smo lahko tudi dobrodelni. V ljubljanskem zavodu Pod strehco bodo tako na pustni torek s pomočjo stand up komikov na ulici prodajali krofe, izkupiček pa namenil polnovrednim toplim obrokom za svoje vsakodnevne odjemalce. Krofe jim bodo podarili v Žitu, ki bodo s svojimi krofi razveselili tudi 1000 otrok iz projekta Botrstvo, podarili pa jih bodo tudi Banki hrane ter dobrodelni akciji radia Ognjišče za pomoč otrokom na Madagaskarju.

 Flancati, miške, palačinke ... 

Še lažje kot krofe je pripraviti flancate, ki so ocvrte, nekvašene testene krpice. Kot plemiška jed na Slovenskem so izpričani v poznem srednjem veku, v kmečkem okolju pa so postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati.

Značilna sladka pustna jed na območju Istre, kjer živijo tako Slovenci kot Hrvatje in pripadniki italijanske skupnosti, pa so med drugim fritole, ki so beneškega izvora. V osrednji Sloveniji bi jim rekli miške, le da so v testu za fritole še denimo orehi, rozine in kandirano sadje. "Za to jed se čistijo shrambe, špajze," je dejala predsednica Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran Manuela Rojec.

Na Madžarskem tako kot v Sloveniji jedo krofe, medtem ko v Rusiji na maslenico, ko se na šaljiv način poslovijo od zime in pričakajo pomlad, pečejo palačinke. Te so v njihovi kulturni dediščini simbol sonca. Nekatere gospodinje jih pripravijo tudi iz kvašenega testa, je dejala vodja organizacijskega odbora sobotnega festivala Maslenica v Ljubljani Julija Mesarič.