Kronologija: zakon, ki razburja že osem let

24. maj 2006 – Veljati je začel zakon o evidentiranju nepremičnin za vzpostavitev enotnega registra nepremičnin v državi. 31. 5. je bil uveljavljen še zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, podlaga za določanje posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Na podlagi teh zakonov je nameravala takratna vlada Janeza Janše pripraviti predlog zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi po prvotnih načrtih že z letom 2007 nadomestil obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, a so načrt potem opustili.

1. december 2006 – Začel se je večmesečni terenski popis nepremičnin. Lastniki so morali geodetski upravi posredovati podatke o neto tlorisni in uporabni površini prostorov, letu izgradnje stavbe, obnove strehe, fasade, oken in inštalacij ipd. Vsa stanovanja in poslovni prostori v večstanovanjskih stavbah in stavbah z več poslovnimi prostori so morali ob vhodnih vratih označiti z ustrezno nalepko.

31. avgust 2007 – S štirimesečno zamudo se je končal terenski popis nepremičnin; popisanih je bilo 1.698.941 enot oz. 91,36 odstotka vseh stavb in delov stavb v Sloveniji. Sledilo je množično vrednotenje nepremičnin; v ta namen so na Geodetski upravi RS (Gurs) vzpostavili poseben urad.

21. december 2007 – Gurs je zaključil sprejemanje podatkov v okviru popisa nepremičnin. Do tega dne so popisali 1.782.727 oz. 95,42 odstotka stavb in delov stavb v Sloveniji.

6. junij 2008 – Gurs je vzpostavil register nepremičnin, javno evidenco o okoli šestih milijonih nepremičnin v Sloveniji. Podatki v registru temeljijo na podatkih iz popisa nepremičnin ter iz zemljiškega katastra in katastra stavb.

29. september 2010 – Gurs je lastnikom nepremičnin začel pošiljati obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin. Zaradi številnih napačnih podatkov je med ljudmi zavrelo, vlada pa je oktobra vsaj do 25.1.2011 oz. do sprejetja ustrezne uredbe o vrednotenju podaljšala rok za posredovanje pripomb na model vrednotenja nepremičnin.

Marec 2011 – Računsko sodišče je v revizijskem poročilu opozorilo, da poslovanje ministrstva za okolje in prostor pri načrtovanju vzpostavitve registra nepremičnin ter pri spremljanju, nadzoru in sprejemanju korektivnih ukrepov ob njegovi vzpostavitvi ni bilo učinkovito, Gurs pa ni bil uspešen pri cilju, naj register odraža dejansko stanje nepremičnin v Sloveniji.

14. april 2011 – Vlada Boruta Pahorja je sprejela dopolnjen program stabilnosti, ki je predvideval tudi uvedbo davka na nepremičnine.

25. avgust 2011 – Vlada je razpravljala o predlogu zakona o davku na nepremičnine. Po predlogu, ki ga je nameravala poslati v državni zbor, je s tega naslova pričakovala za 309 milijonov evrov prilivov. Ker je vlada Boruta Pahorja padla in je prišlo do predčasnih volitev, davka potem ni uvedla.

14. november 2011 – V veljavo je stopila novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero so spremenili modele vrednotenja. Po novem da so ti vezani na rabo in ne več na vrsto nepremičnine.

27. december 2011 – Gurs je na portalu Prostor objavil posplošeno tržno vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji. Posplošena vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji je bila po takrat objavljenih podatkih okoli 140 milijard evrov.

31. maj 2012 – Veljati je začel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim so bile med drugim posebej obdavčene vrednejše nepremičnine. Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 je nato določil, da bodo obdavčene nepremičnine enega lastnika, katerih skupna vrednost znaša najmanj 500.000 evrov.

9. maj 2013 – Vlada Alenke Bratušek se je odločila, da bo v okviru ukrepov programa stabilnosti z letom 2014 uvedla davek na nepremičnine, ki bi nadomestil štiri obstoječe dajatve – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, premoženjski davek, nadomestilo za uporabo gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti. Prihodek s tega naslova naj bi delili med občine in državo v razmerju 50:50.

1. julij 2013 – Začela se je uporabljati evidenca trga nepremičnin in s tem obveznost poročanja o kupoprodajnih in najemnih poslih z nepremičninami.

19. september 2013 – Vlada je sprejela uredbo o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin. Z njo je leta 2011 izračunane vrednosti nepremičnin v registru geodetske uprave znižala za 10 do 30 odstotkov. Povprečno znižanje je znašalo 17 odstotkov. Gurs je znižane vrednosti objavil 14. 10.

17. oktober 2013 – Vlada je po številnih usklajevanjih sprejela predlog zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi začel veljati 1. 1. 2014, letno pa bi državi in občinam prinesel 400 milijonov evrov. Za različne vrste nepremičnin je predvidela različne stopnje obdavčitev. Precejšnja razlika je bila v predlaganem obdavčenju rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin. Davka vlada ni predvidela za kulturne spomenike, gasilske domove in sakralne objekte, namenjene izključno bogoslužju, ter neplodna zemljišča, varovane gozdove in gozdne rezervate. Neobdavčena bi mdr. ostala tudi gospodarska javna infrastruktura.

18. november 2013 – Državni zbor je po maratonski seji sprejel zakon o davku na nepremičnine, a je državni svet nanj izglasoval veto. Znova ga je državni zbor potrdil 29. 11. Davku so ostro nasprotovali predstavniki gospodarstva, kmetje, lokalne skupnosti in drugi, ki so v peticiji zbrali 89.000 podpisov. Na ustavno sodišče je nato romala vrsta zahtev za presojo ustavnosti zakona.

1. januar 2014 – Zakon o davku na nepremičnine je začel veljati, odmerjen naj bi bil na presečni datum 1. 4.

20. januar 2014 – Potem ko so pisarne Gursa zasule množice občanov, ki so urejali oziroma spreminjali podatke o svojih nepremičninah, so z uprave sporočili, da bodo obvestila z informativnim izračunom davka na nepremičnine poslali do sredine februarja in ne do 1. 2., kot predpisuje zakon. Zamudo so pripisali obilici dodatnih podatkov in zahtevnosti obdelav.

7. februar 2014 – Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o davku na nepremičnine v delu, ki zadeva izdajo davčnih odločb. Davčna uprava do končne odločitve ustavnega sodišča ni smela izdati odločb o davku na nepremičnine, ostale aktivnosti, ki jih predvideva zakon, pa so se lahko nadaljevale.

20. februar 2014 – Vlada je sprejela predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki med drugim predvideva možnost spremembe vrednosti nepremičnine v primeru izjemnih okoliščin, možnost ugovora na posplošeno tržno vrednost nepremičnine v primeru posebnih okoliščin, natančnejšo določitev, kaj je javno dobro pri nepremičninskem davku, ter določilo, da morajo občine opredelitev zemljišč za gradnjo javno razgrniti.

19. marec 2014 – Po vse hujšem ogorčenju, ki so ga zapleti z nepremičninskim davkom povzročili v javnosti in interesnih skupinah, je vlada sprejela predlog novele zakona o davku, ki za vse stanovanjske nepremičnine, ne glede na rezidenčnost, predvideva 0,15-odstotno obdavčitev. Presečni datum za odmero davka je premaknila na 1. 5., rok za izdajo davčnih odločb pa na 15. 7. Poslanci so novelo sprejeli 27.3.

Danes pa je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine.