Kot izhaja iz danes objavljene odločbe ustavnega sodišča, je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti podala družba KPL, ki je v položaju, ko zaradi dveh pravnomočnih prekrškov s področja spoštovanja delovne zakonodaje ne more sodelovati v postopkih javnega naročanja.
Junija 2017 je bila družba kaznovana s 3000 evri zaradi dveh kršitev v zvezi s počitki in delovnim časom iz obdobja prvih petih mesecev leta 2016. Ker zakon o javnem naročanju v takem primeru določa avtomatično izključitev gospodarskih subjektov iz postopkov javnega naročanja, je družbi KPL povsem onemogočena udeležba v postopkih javnega naročanja.
Kot je v pobudi zapisala družba KPL, naj bi se s tem obseg njenega poslovanja bistveno zmanjšal, kar naj bi pripeljalo do odpuščanja delavcev in zelo verjetno tudi v propad družbe, posledice izvrševanja izpodbijane ureditve pa bodo najbolj občutili delavci, ki naj bi jih zakon ščitil. Poleg tega bi obvezna izključitev podjetij z dvema prekrškoma pomenila manjšo konkurenco v postopkih oddaje javnih naročil in posledično višje ponudbene cene ter večjo obremenitev državnega proračuna, so navedli v KPL.
Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje dela zakona
Ustavno sodišče je podprlo pobudo KPL in začasno zadržalo izvajanje dela zakona o javnih naročilih. Podjetja z dvema pravnomočnima prekrškoma s področja delovne zakonodaje bodo tako lahko do končne odločitve ustavnega sodišča naročniku predložila dokaze, da so sprejela zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokažejo svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.
Naročnik bo pri ocenjevanju teh ukrepov upošteval resnost in posebne okoliščine kršitve. Če bo ocenil, da dokazi zadoščajo, podjetja ne bo izključil iz postopka javnega naročanja, v nasprotnem primeru pa bo podjetju poslal utemeljitev svoje odločitve.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.