Kot so pojasnili na inšpektoratu, prijav statistično ne spremljajo po vsebini, zato ne vedo, koliko se jih nanaša na določene kršitve. Tako lahko podatke posredujejo le za že zaključene postopke nadzora.
Na podlagi teh ugotavljajo, da za zdaj izstopata dve kršitvi: glede kriznega dodatka in pozivanja delavcev nazaj na delo s čakanja na delo na domu brez predhodnega obveščanja zavoda za zaposlovanje. Kršitev glede izplačila kriznega dodatka so doslej odkrili 131, glede pozivanja nazaj na delo brez predhodnega obveščanja zavoda pa 67.
Veliko prijav posledica nepravilnega razumevanja zakonodaje
Glede izplačila kriznega dodatka nadzori sicer kažejo, da so bile prijave največkrat posledica nepravilnega razumevanja intervencijske zakonodaje – predvsem glede sorazmernega dela kriznega dodatka – ali pa so ugotovili zamik izplačila, so pojasnili.
Od prijave do pravnomočno ugotovljene kršitve lahko sicer mine veliko časa in mnogi postopki tako še niso zaključeni. Izvajanje inšpekcijskih postopkov je poleg tega v času epidemije oteženo, saj delodajalci ob prvem obisku inšpektorja pogosto niso dosegljivi, kar postopke še podaljša, so izpostavili.
V zadnjem času je slišati tudi opozorila, da nekateri delodajalci v delo silijo zaposlene s potrjeno okužbo, vendar brez simptomov. Vendar pa na inšpektoratu opozarjajo, da pozitivni test še ne pomeni nujno tudi bolniške odsotnosti z dela. "Delodajalci lahko namreč v primeru pozitivnih testov organizirajo delovne naloge na način, da upoštevajo priporočila stroke in navodila strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu ter izvajalca medicine dela," so pojasnili.
Siljenja zaposlenih, da bi delali kljub bolezni, niso zasledili
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so za STA navedli, da jim območne pisarne javljajo več primerov vprašanj članov, in sicer predvsem na področju uveljavljanja odsotnosti z dela zaradi višje sile. Dejanske kršitve so sicer redke, saj običajno posredovanje sindikata pomaga, da delodajalec nepravilnosti odpravi, so pojasnili.
Pojavljajo se tudi pritiski delodajalcev na delavce, da ne bi uveljavljali odsotnosti zaradi višje sile – predvsem pri manjših delodajalcih – vendar konkretnih številk nimajo, saj so primeri po njihovih besedah raznoliki in specifični.
"Siljenja zaposlenih, da bi delali kljub bolezni, med našimi člani nismo zasledili. Imamo pa primere, ko delodajalci niso ustrezno obveščali o tem, da je v podjetju prisoten covid-19," so zapisali.
Kot so poudarili, navedeno sicer ne pomeni, da kršitev ni. "Pomeni predvsem to, da so člani dobro informirani in se v primeru težav hitro obrnejo na sindikat, ki v tem primeru posreduje. V sindikalno neorganiziranih podjetjih je slika verjetno nekoliko drugačna," so dodali.
V Delavski svetovalnici pa po besedah Gorana Lukića opažajo predvsem velik pritisk nekaterih delodajalcev na delavce glede testiranja na okužbo z novim koronavirusom kot pogoj za delo s strankami. "Nekateri delodajalci na delavce pritiskajo, naj to čim prej uredijo, kakor vedo in znajo," je dejal. Opozoril je tudi na s tem povezane stroške, ki so jih nekateri delodajalci v celoti prevalili na delavce.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.