V Delavski svetovalnici so minuli petek predstavili različne kršitve pri izplačilu obvezne božičnice, med njimi primer zahteve po vračilu v gotovini, prijavo delavca, ki mu je delodajalec z zimskim regresom, ki je neobdavčen in neoprispevčen, v resnici izplačal nadure, neizplačilo zaposlenemu na bolniškem staležu ter sumljiva izplačila zgolj 60 odstotkov božičnice.
Njihov poziv vsem, ki sumijo nepravilnosti, naj se obrnejo nanje, je padel na plodna tla, nanje se tako obračajo številni delavci. Odtlej so tako zaznali nove kršitve, denimo primer delodajalca, ki bi zimski regres kompenziral z letnim regresom - ga od njega odštel, pa denimo primer podjetja, ki je želel božičnico odbiti od plače.
"Ni slučajno, kako delodajalci reagirajo na zimski regres. Ker lahko, ker imajo občutek, da ni organov nadzora," je na sredini novinarski konferenci dejal vodja svetovalnice Goran Lukić.
Za STA je dodatno pojasnil, da neposrednega stika z Inšpektoratom RS za delo glede omenjenih prijav še niso imeli. So pa zaznali opozorilo inšpektorata, ki je sledilo njihovi petkovi novinarski konferenci, da se zimskega regresa ne sme pogojevati, zmanjševati ali zahtevati vračila.
"Mislim, meni se zdi žalostno, da se mora to sploh izpostavljati. V tem primeru bi morale inšpekcijske službe opraviti redne nadzore. Imajo vse podatke, naj se povežejo s finančno upravo. Naj se pogleda obračune in ugotovi vsa podjetja, ki niso izplačala zimskega regresa oziroma so ga izplačala v nižjih zneskih, da se potem potem izvede nadzore v teh podjetjih," se je zavzel.
Ob prijavah nepravilnosti pri izplačilu obvezne božičnice, ki so jo morali delodajalci v denarju z izjemo nelikvidnih podjetij izplačati do 18. decembra, so sicer delavci Delavsko svetovalnico zasuli še z vprašanji o drugih kršitvah delavskih pravic.
Hana Radilovič iz svetovalnice je povzela, da je letos na Inšpektorat RS za delo oddala čez 50 prijav, pri čemer so se nekatere zajemale kršitve več delavcev. Nanašale so se na neizplačilo plač, regresa, dodatkov za nadure in podobno. "V marsikaterem primeru je bilo to skombinirano z nezakonito odpovedjo in smo morali zato še v tožbo," je pojasnila. Odziv na prijave je prejela v desetih odstotkih vloženih prijav.
Posebej je izpostavila primer delavca, ki se je poškodoval pri delu, pa delodajalec te poškodbe ni priznal. Prijavo zaposlenega je potrdil sodelavec, Radilovič pa je vso dokumentacijo, tudi medicinsko, predložila inšpektoratu. Ta jih je napotil na sodišče. "Mislim, da tišina vse pove, ali ne?" je bila kritična sodelavka svetovalnice.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.