Konec za center Krumperk: izguba tradicije in konj zaradi denacionalizacije

"Za nami je ogromno ljudi, ki so podpisali peticijo, da želijo, da ohranimo ta center, ker nismo imeli samo mi študenti tukaj možnosti učiti se, ampak tudi otroci s posebnimi potrebami, otroci z avtizmom. Letos sem imela poletni tabor, ko je prišel malo starejši otrok z avtizmom in je bil tako vesel, jaz tako veselega otroka še nisem videla," je o tem, za koliko ljudi je center pomemben, pripovedovala predstavnica 1. letnikov programa Kmetijstvo - živinoreja Eva Hribar. 

Žalostni, ogorčeni in zaskrbljeni so tako študenti kot zaposleni nad odločitvijo vodstva ljubljanske biotehniške fakultete, da namerava ukiniti Pedagoško-raziskovalni center za konjerejo Krumperk. Enajst konjev, ki so tu že več kot 15 let, pa prodati na javni dražbi.

"Bili so pripeljani skupaj iz Lipice, dva konja sta skupaj že celo življenje in kot vemo, konji vzpostavijo globoke socialne vezi med sabo, imajo res globoka prijateljstva. In to se tudi v praksi vidi, ko ti njegovega prijatelja odpelješ, oni se kličejo med sabo in meni se res ... tre se mi srce, ko pomislim, da jih bodo na javni dražbi prodali in ne vemo, kam bodo šli," je zaskrbljena Hribarjeva.

Edi, Tinka, Zvezdica, Canissa, Toro, Savo in Tajsa – plemeniti lipicanci, vsak s svojim imenom in zgodbo, so študente desetletja učili, kako zanje pravilno skrbeti, kako jih hraniti, kako jim prilagoditi bivalne razmere. In kot je poudarila sogovornica: "Če se ta center izgubi, biotehniška nima nobenega centra za konjerejo več."

Kar pomeni tudi, da bodo morali študenti prakso v konjereji iskati drugje, na drugih centrih ali kmetijah.

"Ljudje, ki delajo na tem centru, tudi znajo delati s študenti oz. tudi predstaviti konje, konjerejo čisto drugače kot na kakšni kmetiji," je na stran študentov stopila tudi predstojnica Oddelka za zootehniko na ljubljanski Biotehniški fakulteti prof. dr. Tatjana Pirman.

"Tukaj si ti delal z vsemi konji, vse konje si lahko čistil, krtačil, imeli smo tudi možnost jahanja, hodili smo z njimi na sprehode in v bistvu se ne ve, ali bomo to imeli potem tudi na drugih centrih, koliko nam bodo pripravljeni pustiti in zaupati konje v oskrbo," je skrbi študentov razkrila Hribarjeva. 

Pirmanova medtem opozarja na neugodno finančno sliko. "Če centra ne bo več oz. ko ga bomo morali zapreti zaradi finančne situacije, ki je, žal ... država ne pomaga izdatno ali pa toliko, da bi lahko pokrili vse stroške, ki jih imamo tudi za izvajanje pedagoškega procesa."

Mesečni stroški centra namreč znašajo od 3000 do 5000 evrov. Vodstvo fakultete pravi, da je glavni razlog denacionalizacijski postopek, zaradi katerega so morali lani družini Pogačnik že vrniti približno 40 hektarjev zemljišč okrog gradu Krumperk. Podoben izid sedaj pričakujejo tudi glede hlevov in jahališč.

"Glede na situacijo, kakršna na Krumperku je, glede na to negotovost, v Krumperk niti ne smemo vlagati. Zaradi postopka je zaznamba v zemljiški knjigi, tako da tudi upravičenec v resnici nasprotuje kakršnemu koli vlaganju oz. kakršnim koli spremembam," je povedala prodekanja Biotehniške fakultete za gospodarsko dejavnost prof. dr. Mojca Golobič.

In da je odločitev o ukinitvi centra, kjer so študenti izvajali prakso, vaje pri rednih in izbirnih predmetih, opravljali celo študentsko delo, imeli tabore za otroke, edina možna. Pedagoški proces bodo nadomestili pri zunanjih izvajalcih in prostorih fakultete. "Morali se bomo odpovedati nekim nadstandardnim dejavnostim, kot je bila športna vzgoja, ki se je deloma lahko izvajala v obliki jahanja, in obštudijska dejavnost jahanje, tega pa žal fakulteta ne bo več izvajala."

Kdaj bodo morali vrniti tudi hleve in jahališča ter prodati konje, zaenkrat še ni znano, postopek namreč teče na Ministrstvu za kulturo. 

Tam so na naše vprašanje glede zapiranja pedagoško-raziskovalnega centra za konjerejo Krumperk odgovorili le, da postopek glede denacionalizacijskega zahtevka zasebnika še teče in ga zato ne morejo komentirati.

V Sloveniji je sicer skoraj 34 let po sprejetju zakona o vrnitvi premoženja še kar nekaj nerešenih primerov. Med drugim tudi vračanje dela obale Bohinjskega jezera, slapa Savica in dela Triglavskega narodnega parka Katoliški cerkvi. Slovenija je takrat, kar je sicer v primerjavi z drugimi državami posebnost, sprejela zakon, po katerem se premoženje vrača v naravi. 

Država je, podatki so iz letošnjega julija, vrnila za 2,1 milijarde evrov kmetijskih zemljišč, gozdov, stanovanjskih enot, stavbnih zemljišč, podjetij in premičnin. V primeru, ko premoženja po Zakonu o denacionalizaciji ni mogoče vrniti v naravi zaradi različnih zakonskih ovir, so dobili denacionalizacijski upravičenci odškodnino. 

SDH je doslej izplačal za več kot 1,7 milijarde evrov odškodnin. Glede na podatke, s katerimi razpolaga, pa SDH ocenjuje, da bo treba za 154 odprtih zahtevkov plačati še približno 73 milijonov evrov.

Po zadnjih javno dostopnih podatkih je od 39.715 vloženih denacionalizacijskih zahtevkov ostalo na prvi in drugi stopnji ter na Upravnem in Vrhovnem sodišču nerešenih 82 zahtevkov.