Slovenija

Kučan je proti

Ljubljana, 22. 09. 2005 07.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Bivši predsednik republike bo na referendumu glasoval proti novemu zakonu o RTVS.

'Predlagana ureditev žal ne zagotavlja niti programske niti finančne samostojnost RTV, ne ščiti novinarske neodvisnosti niti notranje pluralnosti tega medija,' je dejal Kučan.
'Predlagana ureditev žal ne zagotavlja niti programske niti finančne samostojnost RTV, ne ščiti novinarske neodvisnosti niti notranje pluralnosti tega medija,' je dejal Kučan. FOTO: POP TV

Kot je zapisal v izjavi za javnost, zavrnitev zakona ne pomeni opredelitve za sedanjo ureditev, ampak jo razume kot priložnost, da si Slovenija izoblikuje sodobno, demokratično ureditev. Kučan je prepričan, da Slovenija to potrebuje, da je to sposobna in da si to zasluži, pa tudi da si zaslužimo več medsebojnega spoštovanja, več spoštovanja znanja, stroke in argumentov, kadar gre za urejanje naših skupnih javnih zadev, zato bo glasoval proti zakonu. 

Po Kučanovih besedah novi zakon o RTV dopušča popolno politično podreditev edinega javnega medija, takšno ureditev pa so enkrat že odpravili, skupaj s prejšnjim političnim sistemom.

Po njegovih besedah je razprava pred referendumom razkrila niz strokovno podprtih kritik zakona, pa tudi predlogov, kako razvijati naprej RTV kot javni medij, zato da bo zadoščeno pravici državljanov do nepristranske in celovite obveščenosti o našem skupnem življenju, tudi o delovanju oblasti in njenih institucij. "Izkušnja mi pravi, da je ta pravica ena temeljnih poroštev za demokratični razvoj družbe. Prav tako mislim, da je Slovenija uspešno prestala dosedanje razvojne in demokratične preizkuse tudi zaradi notranje pluralnosti medijev," je še zapisal Kučan v izjavi za javnost.

Pobudniki javne RTV v Mariboru

Slovenski zakon o RTV bo, če bo uveljavljen, korak nazaj na poti do cilja, ki je neodvisna evropska javna televizija, je v današnjem sporočilu za javnost zapisal vodja politične skupine tretje najmočnejše stranke v Evropskem parlamentu, Zveze liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) Graham Watson. Opozoril je, da bo zakon, ki ga želi slovenska vlada uveljaviti brez poprejšnjega premisleka in javne razprave, ‘ogrozil avtonomijo in uredniško neodvisnost javne RTV’.

Novi zakon na stežaj odpira vrata politiki za nadzorovanje RTV Slovenija, profesionalno odgovornost in neodvisnost postavlja v preddverje, civilno družbo pa na cesto, je v predgovoru k zborniku razprav z naslovom Za javno radiotelevizijo Slovenije, ki so ga danes predstavili v Mariboru, zapisal profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede in eden izmed pobudnikov za javno RTV Slavko Splichal. Njegove besede tudi povzemajo sporočilo javne diskusije, ki je spremljala predstavitev zbornika

Poleg Splichala so v javni diskusiji sodelovali tudi profesorica z ljubljanske Fakultete za družbene vede in prav tako pobudnica za javno RTV Manca Košir, filozof in docent na mariborski Pedagoški fakulteti Boris Vezjak, programska direktorica in urednica publikacij Media Watch pri Mirovnem inštitutu Brankica Petkovič ter podpredsednica Društva novinarjev Slovenije in novinarka Radia Slovenija Nevenka Dobljekar. Vsi našteti so soglašali, da bo referendumski glas proti novemu RTV zakonu glas za avtonomen, profesionalen, verodostojen in nepristranski javni RTV servis.

Koširjeva je izrazila razočaranje, ker predlagatelji zakona niso zagotovili prostor strokovni in civilnodružbeni razpravi o javni RTV. "Novi zakon ne prinaša varovalk, ki bi zaščitile avtonomijo javne RTV, temveč v nasprotju s tem natančno opredeljuje oblike pritiska nanjo," je menila Koširjeva in ob komentirala odnos novinarjev do novega zakona. "Govorjenje novinarjev, da so zavzeli nevtralno držo, je zame nevzdržno, saj so novinarji prav tako del javnosti, ki se ima pravico izreči o zakonu."

V Pobudi za javno RTVS pojasnjujejo, da sta avtorja analize Sveta Evrope (SE) o primernosti novega zakona o RTVS, Sigve Gramstad z Norveške in Eve Salomon iz Velike Britanije, ugledna medijska strokovnjaka. Zavračanje njunih ugotovitev je tako dokaz arogance in nesramnosti predlagateljev zakona, so člani pobude zapisali v sporočilu za medije. Kot je znano, je poslanec Branko Grims v sredo analizo Sveta Evrope označil kot pravno nekorektno in nepravilno, politološko zgrešeno in popolnoma ničvredno stvar.

"Že zelo površna analiza razlag, ki jih predlagatelji zakona naslavljajo na javnost, pokaže, da ne dajejo v ospredje vsebine zakona, temveč način kako nasprotno stran obtožiti za laži in manipulacijo," ugotavlja Vezjak. Po njegovih besedah se predlagatelji zakona pri tem poslužujejo "inkvizicijske argumentacije", njihovi argumenti pa so veliki meri prevare ali zmote.

Petkovičeva je prav tako menila, da novi RTV zakon zagotovo pomeni korak proti političnemu nadzoru javnega RTV servisa. "Ni sporna le vsebina zakona, ki med drugim zanemarja odnos med javnim RTV servisom in javnostjo, temveč tudi priprava in sprejemanje zakona," je dodala Petkovičeva in kot neresne označila obljube, da bo novi zakon hkrati prinesel nižjo naročnino in boljši javni RTV.

"Politika z novim zakonom dokazuje, da si ne želi javne RTV. Sprašujem se, kaj je tem politikom, da si drznejo javno ocenjevati novinarsko delo, čeprav tega dela sploh ne poznajo," je bila kritična tudi Dobljekarjeva. Ob tem je še poudarila, da je med novinarji RTVS prevladala odločitev, da bodo ne glede nato, kaj si mislijo o novem zakonu, kar se da korektno poročali o predreferendumskem dogajanju.

Vsi novinarji niso 'proti'

Petindvajset novinarjev iz različnih medijev se je doslej podpisalo pod izjavo, v kateri opozarjajo, da predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž svojih nastopov v predreferendumski kampanji ni uskladil v organih društva, še manj pa njegove "enostranske izjave" predstavljajo mnenje vseh novinarjev. Ker pa Repovž nastopa kot predsednik DNS in ne zgolj kot novinar Dela, se v javnosti ustvarja varljiva slika, da DNS oziroma vsi novinarji delijo njegovo mnenje, je zapisano v izjavi.

Po navedbah podpisnikov izjave se je Repovž v imenu društva vključil v referendumsko kampanjo "kot protagonist v zaledju in za potrebe političnih strank, ki novemu zakonu o RTV nasprotujejo". Repovževi nastopi po njihovem še dodatno politizirajo in znižujejo verodostojnost DNS, katerega naloga bi morala biti obramba stanovskih interesov, ne pa vpletanje v politični boj.

V izjavi opozarjajo na neuravnoteženost medijskega prostora. Kot navajajo, je praksa zadnjih let pokazala, da obstoječi zakon o RTVS ne omogoča neodvisnega in nepristranskega novinarskega poročanja, ampak ravno nasprotno, omogoča zlorabo civilne družbe. Svet RTVS naj bi večinoma sestavljali predstavniki civilne družbe, v resnici pa se je večina izkazala za podaljšano roko političnih interesov. Dvakrat so na svoje čelo izvolili nekdanjega strankarskega funkcionarja. Iz teh logov je prihajal tudi prevladujoč vpliv na izbor urednikov in uredniško politiko.

Pod izjavo so se podpisali novinarji Primorskih novic Tino Mamič, Tomo Vidic in Danijel Cek, novinarji Maga Igor Kršinar, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Gluecks, Ivan Puc in Silvester Šurla, novinarji Demokracije Metod Berlec, Gašper Blažič, Vida Kocjan, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek in Denis Vengust, novinarji revije Ognjišče Franc Bole, Božo Rustja, Miha Turk, Marko Čuk, Silvester Čuk ter Franci Trstenjak in Jure Sešek (oba Radio Ognjišče). Izjavi so se pridružili tudi Uroš Urbas (Finance), Peter Colnar (Gorenjski glas), Zlata Krašovec (Kmečki glas) in Jadran Vatovec (Slovenske novice).

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni