Nekdanji predsednik države Milan Kučan je v intervjuju za Dnevnik spregovoril o zadnjem sporu med svojim naslednikom Janezom Drnovškom in premierjem Janezom Janšo, ki sta ga oba Janeza nazadnje vendarle uspela razrešiti. “Dobro je, da je presežen in da sta oba predsednika ugotovila, da nesodelovanje povzroča škodo njima in državi in da je ponižujoče tudi za državljane,” o sporu dveh predsednikov meni Kučan.
Potem, ko je Drnovšek odpovedal pot v Španijo, ker mu vlada ni odobrila dodatnih sredstev, so se pojavili tudi dvomi v smotrnost predsednikovih poti. “Nespodobno je, da je vlada polemiko s predsednikom države z vsebinskih vprašanj preusmerila na vprašanje denarja. To ne krepi avtoritete državnih institucij,” je v pogovoru za sobotni Dnevnik dejal Milan Kučan. "Če bi prišlo do vsebinske razprave, o denarju niti ne bi bilo treba razpravljati.”
Vlada poskuša disciplinirati predsednika države
Nekdanji predsednik se strinja z oceno svojega naslednika, da skuša vlada disciplinirati tudi funkcijo predsednika države. In o tem stališču predsednika republike bi morali, če želimo biti demokratična država, po njegovem mnenju zelo resno razpravljati.
Razloge za takšen Drnovškov zaključek vidi v oceni, da si je vladajoča koalicija že podredila gospodarstvo in medije. “Podredila pa si je še marsikaj drugega, a to že sega na področje sistemsko-političnih vprašanj o samostojnosti in koordinaciji podsistemov, o načelu delitve oblasti in o tem, ali prihaja do koncentracije moči v izvršilni oblasti, točneje v rokah predsednika vlade, v škodo drugih vej oblasti,” zaključuje Kučan, ki je prepričan, da si želi vladajoča opcija tudi podrediti nadzorne mehanizme.
“Težnja po koncentraciji moči je politiki vrojena, razlika med prej in sedaj pa je v tem, da so prej delovali nadzorni mehanizmi - kamor sodijo opozicija, institucije, kot so protikorupcijska komisija, računsko sodišče, tudi varuh človekovih pravic, pa vse do sodne veje oblasti in medijev. Ti mehanizmi se ukinjajo ali pa si jih želi vladajoča politična opcija podrediti s kadrovskimi posegi,” dodaja.
Na vprašanje, ali še drži njegova ocena v intervjuju takoj po volitvah, češ da bo lahko Janez Janša dober premier, saj da je nenavadno poslušati novo mehkobo v njegovih nastopih, pa je odgovoril, da je bila ta zaznavna v treh mesecih volilne kampanje, kmalu po volitvah pa je izginila. Svojega mnenja o tem, da je Janša dober analitik in taktik, ne spreminja, pristavlja pa: “Vprašanje je, za kaj se te veščine uporabljajo, za kakšno Slovenijo. Ta podoba se v teh dveh letih bistveno spreminja.”
Kam gre Slovenija?
Sicer pa nekdanji predsednik republike ocenjuje, da je ključni problem odsotnost presoje, v kaj se spreminja Slovenija in ali je sedanja koalicija res dobila mandat za vse spremembe, ki jih izvaja. Ljudje so pričakovali spremembe na bolje in zato je bila tudi tako velika začetna podpora reformam. Predstava o tem, kakšna naj bi bila Slovenija, je bila dovolj razumljiva. Bolj pravna in socialna, gospodarsko uspešna in solidarna, brez korupcije in klientelizma. To je bil program, s katerim je opozicija zmagala na volitvah, je pojasnil. Dodal je, da je sedaj to predstavo zamenjala s "svetilnikom" in "najbolj uspešno državo", ne da bi bilo jasno, kaj to je.
Objemanje ne pomaga
“V odnosi s sosedami bi bilo mnogo pametneje kot objemati se z eno ali drugo vladno garnituro vztrajati pri načelih in dogovorih in se pri tem ne odrekati sredstvom, ki jih imamo za zavarovanje svojih legitimnih interesov,” je Kučan predstavil svoje stališče do reševanja odnosov s Hrvaško, ki so se z zapletom pri Hotizi prejšnji mesec znova približali vrelišču.
“Slabo vzdušje med državama, tudi slaba podoba Slovenije na Hrvaškem v veliki meri koreninita v napaki, ki je bila storjena z Ljubljansko banko. Morali bi poravnati njen dolg do varčevalcev, nato pa v nasledstvenih pogajanjih z večjo verodostojnostjo uveljavljati stališče o končnem plačniku dolga. Ti varčevalci v veliki meri ustvarjajo javno mnenje na Hrvaškem in če upoštevam, koliko škode je slovensko gospodarstvo zaradi tega že utrpelo, bi bilo začasno izplačilo Ljubljanske banke že poplačano,” meni Kučan.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.