Kučan je hkrati opomnil, da nasilje nima narodnosti. "Pa vendar. Samo obsodba in kratkoročno ukrepanje ne bosta dovolj. Tudi ne more biti opravičilo za to, da kot družba nismo, še posebej ne upravljalci države in odločevalci v lokalnih skupnostih vsa leta nazaj storili dovolj za učinkovito upravljanje pereče romske problematike in za preprečevanje nasilja," je poudaril.
Priložnost za razmislek, kako naprej
Dodal je, da je lahko tragičen dogodek v Novem mestu tudi priložnost, da se vprašamo, "kako smo zabredli tako daleč" in predvsem za razmislek, kako naprej. Prepričan je, da je ta razmislek še posebej pomemben, saj bi lahko sprejemanje hitrih kratkoročnih ukrepov pod pritiskom sedanjega negativnega razpoloženja do Romov vodilo stran od nujnih in premišljenih sistemskih rešitev in spodbujalo sklicevanje protestnih shodov, pozive k oboroževanju, vzdušje hujskaštva, nestrpnosti in izrednih razmer, celo represije.
"Kam vodi slednje, pa imamo Slovenci boleče izkušnje iz poslednjih let življenja v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, imajo pa ga tudi naše narodne manjšine v sosednjih državah," je dejal. Ob tem je izrazil bojazen, da bi dogajanje na posameznih območjih jugovzhodne Slovenije služilo obsojanju, zavračanju in pogromom nad celotno romsko skupnostjo v Sloveniji, ki živi sicer v različnih pogojih in z različno tradicijo, in bi tako izničil vse dosežke v integriranju Romov v večinsko slovensko družbo.
'Prekmurje dokazuje, da je sožitje mogoče'
Poudaril je, da so se ob isti veljavni zakonodaji tako za Prekmurje kot za Dolenjsko odnosi do romske manjšine v obeh pokrajinah razvijali v povsem različne smeri. Prekmurje dokazuje, da je sožitje mogoče.
"Hkrati pa izkušnje povedo tudi, da takih rezultatov ni mogoče uresničiti čez noč in brez vztrajnega prizadevanja in odgovornosti obeh strani in vseh ravni, od državne do lokalne, še posebej pa ne brez tistih, ki imajo v rokah vse vzvode moči, da skozi delovanje dokažejo, da so tudi socialna, izobraževalna, pravna, pravosodna, zakonodajna in druga ukrepanja pri uresničevanju teh načel v korist tako manjšine kot večine, ker so v korist mirnega in varnega sobivanja," je sklenil.
Slovesnost ob 35-letnici delovanja društva Romani Union
Kučan je zbrane nagovoril ob 35-letnici delovanja društva Romani Union, enega najstarejših romskih društev. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1989 kot ena prvih političnih organizacij romske skupnosti na območju nekdanje Jugoslavije. Po besedah enega od ustanoviteljev društva, tudi predsednika Zveze Romov Slovenije ter Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, Horvata Muca je nastalo iz pobude mladih z romskega naselja Pušča pri Murski Soboti, ki so želeli večjo vključenost Romov v družbo in izboljšanje njihovega položaja.
Po besedah Jožeka Horvata Muca je nastalo iz želje po večji vključenosti Romov v družbo. Slovesnost je minila tudi v znamenju dogajanja na drugem koncu države, kjer zbrani v Novem mestu pričakujejo vladne ukrepe za večjo varnost.
Društvo prispevalo k ohranjanju in razvoju romske kulture
Med ključne dosežke društva šteje Muc vključitev Romov v ustavo Republike Slovenije, vzpostavitev sistema romskih svetnikov v občinskih svetih ter pridobitev državnega financiranja za razvojne, infrastrukturne in kulturne projekte romske skupnosti.
V minulih desetletjih je po njegovih besedah društvo prispevalo k ohranjanju in razvoju romske kulture in identitete, ustanovilo gledališko skupino, radijsko postajo Romic ter vrsto kulturnih in izobraževalnih projektov.
Danes Romani Union združuje okoli 70 članov in se posveča predvsem izobraževalnim, kulturnim ter zdravstveno-socialnim programom, ki jih izvaja v sodelovanju z lokalnimi ustanovami in ministrstvom za zdravje.
Muc je ob začetku današnje prireditve izrekel globoko sožalje svojcem umrlega v tragediji v Novem mestu.
Pirc Musarjeva bo društvu podelila državno odlikovanje
Kučan je na slovesnosti razkril tudi, da bo predsednica republike Nataša Pirc Musar društvu Romani Union podelila državno odlikovanje za dolgoletno delo in prispevek k razvoju romske skupnosti ter medetničnemu sožitju.
Muc se je za STA dotaknil tudi napetih razmer po tragičnem dogodku v Novem mestu in zavrnil očitke o domnevni diskriminaciji znotraj romske skupnosti, saj ga je Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik pozvala k odstopu.
Poudaril je, da Svet romske skupnosti deluje na podlagi zakona, vanj so vključeni predstavniki vseh skupin Romov v Sloveniji. Po njegovih besedah so razlike v razmerah med Prekmurjem in jugovzhodno Slovenijo posledica različnih pristopov lokalnih skupnosti do vključevanja Romov v izobraževanje in delo.
