Kučan slavnostni govornik

V mariborskem kongresnem centru Habakuk je bila nocoj slavnostna akademija ob 1. decembru, spominskem dnevu Zveze policijskih veteranskih društev Sever - Združenja Sever. Osrednji govornik je bil bivši predsednik republike Milan Kučan, številne zbrane pa sta nagovorila tudi podpredsednik združenja Angel Vidmar in župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. Pred slavnostno akademijo je vodstvo združenja pripravilo sprejem za policiste, ki so bili ranjeni v vojni za Slovenijo.

Spominski dan združenja se navezuje na 1. december 1989, ko so takratni organi za notranje zadeve z akcijo Sever preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani. Kot je v govoru povedal Kučan, je bila prepoved t.i. mitinga resnice napoved kasnejših dogodkov, povezanih z rojstvom in obrambo slovenske države. "V njih je slovenska policija pokazala globoko privrženost svojemu narodu in povezanost z njim ter visoko etičnost in profesionalno usposobljenost."

Po besedah Kučana od takratnih dogodkov velja, da Slovenci zaupajo svoji policiji in da slovenski policisti zaupajo slovenskim ljudem. "Zato je bil ugled policije v vseh raziskovanjih javnega mnenja tako visok. Tako je vse do današnjih dni. In če danes pada zaupanje v policijo, če je to medsebojno zaupanje omajano, potem se najprej tisti, ki jim je zaupano vodenje tega občutljivega varnostnega podsistema, morajo vprašati po razlogih."

Odločitve v zvezi s takratnim dogajanjem so bile vse prej kot enostavne, grožnje z izrednimi razmerami in vojaško upravo pa so bile povsem konkretne, je poudaril Kučan. Ob tem je spomnil na "jasna stališča" takratnega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla, da slovenska milica mora in je tudi sposobna preprečiti miting. "Tako se je tudi zgodilo. Mitinga ni bilo. V takratnem političnem vodstvu Slovenije pa ni bilo nikogar, ki ne bi verjel Ertlovim besedam in ki bi podvomil v sposobnost slovenske milice."

Kot je dejal Kučan, je ta pogumna odločitev dala Sloveniji samozavest, potrebno za velike odločitve, ki so sledile kmalu zatem s plebiscitom, osamosvojitvijo in vojno. Po njegovih besedah je slovenska policija zavarovala vse najpomembnejše odločitve, povezane z nastajanjem slovenske države. "Delo slovenske policije in njeno sodelovanje s Teritorialno obrambo je bilo ves ta čas vzorno, zanesljivo in učinkovito. Brez sporov in brez prestiža, zavezano skupnemu cilju." Dodal je, da so bili policisti in teritorialci "del velikega slovenskega projekta, največjega v vsej naši zgodovini".

Veterani tvegali življenja

"Prisvajanje zaslug in izključevanje, ki spremljata rojstvo slovenske države skoraj od samega začetka in ki smo jima bili znova priče tudi v nedavni predsedniški volilni kampanji, sta zato ne samo zgodovinsko netočno, ampak je tudi ponižujoče početje za Slovenke in Slovence, ki smo ta projekt skupaj naredili uresničljivega. Je preprosto tudi nespodobno,"
je menil Kučan in izrazil upanje, "da je to, kar se je dogajalo letos ob dnevu mrtvih, samo motnja, povzročena z miselnostjo, da volitve dodelijo državo zmagovalcem v last".

"Pa vendar je treba dodati, da so imeli veterani v policijskem Združenju Sever in v Združenju veteranov vojne za Slovenijo pri rojevanju in obrambi slovenske države in njene pravice do življenja posebno mesto. Bili so tisti, ki so za razliko od večine od nas zanjo prvi zastavili svoja življenja. Nekateri so življenje na žalost tudi izgubili," je še med drugim v govoru povedal Kučan.

Tudi Vidmar in Kangler sta v nagovorih opozorila na zgodovinski pomen dogodkov, ki so se zgodili 1. decembra 1989. "Slovenska milica in slovenski organi za notranje zadeve so v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije odigrali ključno, zelo pomembno vlogo, lahko bi rekli celo najpomembnejšo v vsej svoji zgodovini, predvsem pri zagotavljanju razmer, da so procesi priprav na osamosvojitev in samostojnost potekali mirno in demokratično," je poudaril Vidmar.

Po njegovih besedah so se slovenska milica in vsi organi za notranje zadeve ob svojih rednih varnostnih nalogah aktivno pripravljali tudi za delovanje v vojnih razmerah. "Takšni so bili časi, zato govorjenje, da bi morali v času osamosvojitvene vojne opravljati zgolj varnostne in ne obrambnih nalog niso primerne," je dejal Vidmar. Dodal je, da takih razmišljanj v združenju ne sprejemajo, saj jim škodujejo in s takratnimi razmerami nimajo nič skupnega.