Kot je še povedal predsednik Kučan, bodo nove članice, ki niso obremenjene z zgodovino obstoječih odnosov v petnajsterici, v Unijo prinesle svežino, to pa bi lahko pomembno prispevalo k preseganju miselnosti, da je EU zgolj gospodarska skupnost. Predsednik je obisk ocenil kot zelo pomemben in uspešen, saj do njega prihaja v času, ko Slovenija in Malta vstopata v sklepno fazo pristopnih pogajanj z EU.
Podobna so tudi stališča do sklepnega dela pogajanj z EU, saj se obe državi zavzemata za individualno obravnavo kandidatk, saj povprečja, ki jih dostikrat uporablja Unija, zakrijejo posebnosti posameznih držav. "Te specifičnosti za EU v kvantitativnem smislu niso pomembne, za vsako od kandidatk pa so lahko zelo pomembne, zlasti z vidika kreiranja javnega mnenja," je dejal predsednik. Sicer niti Slovenija niti Malta ne idealizirata EU, "je pa to edino, kar za zdaj Evropa ima zanesljivega in trdnega", je še menil Kučan.
Predsednik Kučan in premier Malte Edward Fenech Adami pa sta na današnjih pogovorih poudarila, da imata Slovenija in Malta ob koncu pristopnih pogajanj z EU kar nekaj skupnih težav. Državi od EU pričakujeta, da bo vendarle pokazala prožnost pri iskanju rešitev, sprejemljivih za vse strani. Kučan se je srečal še z vodjo malteške opozicije, prvakom laburistov Alfredom Santom, katerega stranka članstvu Malte v EU nasprotuje.
Kučan z vodjo opozicije
Kot je v pogovorih s Santom menil Kučan, je pomembno, kam nas EU uvršča - v stabilen ali nestabilen del Evrope. Ker smo del prvega, je pomembno, da postanemo člani unije, je menil. Kot je dodal, Unija zlasti v sklepni fazi pogajanj s kandidatkami za članstvo ni preveč fleksibilna in ni pripravljena na posebne dogovore s posameznimi kandidatkami, kar se še posebej pozna pri majhnih državah, kot sta Slovenija in Malta. Prav ob zaključku pogajanj pa je pomembno, da vsaka kandidatka v Unijo vstopa posamično, zato nek splošni pristop, temelječ v iskanju nekega povprečja, ni primeren, je še menil Kučan.
Predsednik je z vodjo malteške opozicije govoril tudi o nevtralnosti; Malta namreč želi zaradi bližine Afrike ostati nevtralna država, Kučan pa je ob tem poudaril, da današnje svetovna politika ni naklonjena nevtralnem položaju. Zato, tako Kučan, želi Slovenija vstopiti v zvezo Nato, je pa res, da je pri tem vprašanju javnomnenjska podpora v državi nekoliko nižja kot ob vstopanju v EU, je dodal.
O meddržavnem sodelovanju
Predsednik Kučan je po srečanju s predstavniki malteške gospodarske zbornice meddržavne gospodarske odnose ocenil za dobre. Kot je dodal, naj bi srečanje z malteškimi gospodarstveniki prispevalo h krepitvi dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Takšno upanje je izrazil tudi predsednik malteške gospodarske zbornice Reginald Fava, ki je poudaril tudi precejšnjo podobnost med gospodarstvi obeh držav.
Kot je v svojem nagovoru poudaril Kučan, lahko Slovenija in Malta na področju gospodarskega sodelovanja pričakujeta predvsem dve prednosti. Malta je zaradi svoje geografske lege idealna partnerica Sloveniji za prodor na trge Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, druga prednost pa je močan pomorski promet, saj je Malta glavno sredozemsko pristanišče za pretovor kontejnerjev. Tu je Kučan izpostavil vzporednico s koprskim pristaniščem, ki ima možnosti, da bi si pridobilo podoben status v Srednji Evropi.
Izboljšanju gospodarskih stikov med državama pa naj bi med drugim prispeval tudi današnji podpis dvostranskega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki sta ga podpisala državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar in stalni sekretar malteškega finančnega ministrstva Joseph Sicluna.
