Opisal je sprejemanje odločitev, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije, glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, povedal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta.
"Moja primarna odgovornost je bila poskusiti ohraniti Slovenijo v skupni državi, če jo je mogoče preoblikovati tako, da bodo v njej zagotovljeni zgodovinski interesi slovenskega naroda. Ko je bilo ugotovljeno, da to ni več mogoče, je bilo potrebno delati na drugem konceptu, na drugi alternativi in ta alternativa je bila samostojnost. Ponosen sem, kako je Slovenija po tej poti šla in seveda sem ponosen tudi na svoj delež pri tem," je dejal.
Zavzemanje za mirne rešitve Kučan pogreša pri današnji svetovni diplomaciji. "Govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče," je opozoril.
Pri osamosvajanju Slovenije je bila po njegovih besedah vedno glavni cilj preprečitev vojaškega spopada, odločitve pa nikoli niso bile lahke. "Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem. Ker bi se nam lahko zgodilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem in kar se po mojem še zmeraj dogaja v Bosni in Hercegovini," je povedal. "Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti," je menil.
Vedno je po besedah bivšega predsednika "potrebno za svoje odločitve imeti podporo v narodu". "To je ena od ključnih slabosti sedanje politike. Razen ene stranke, ki pač ima svoje zaledje, so vsi ostali pozabili, da se je potrebno z ljudmi pogovarjati. In potem dobite na televiziji enega od predsednikov teh strank, ki reče, da v politiki je laž dovoljena. Če bi mi takrat tako delali, mislim, da se ne bi mogli danes tukaj tako pogovarjati," je še povedal.
Ko gleda nazaj na dogodke v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje. "Preveliko zaupanje je lahko napaka, hkrati pa premajhno zaupanje človeka ohromi. Če ne zaupaš svojim sodelavcem, se je zelo težko izogniti napakam. Torej ni dobro ne eno ne drugo," je dejal.
"Pomembno je, da je ta skupen projekt slovenske politike in slovenskega naroda uspel, da smo dosegli ta rezultat, kakršen je. Drugo je seveda vprašanje, kaj s tem rezultatom danes počnemo, prav te dni. Ampak takrat je ta projekt uspel in na to moramo biti ponosni," je še dejal Kučan na pogovornem večeru, ki ga je priredilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor.
"Narod, ki nima zgodovinskega spomina in ga ne spoštuje, tudi nima velike prihodnosti," je prepričan.
V Mariboru bodo v soboto obeležili 35. obletnico pekrskih dogodkov, ki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. S tem se spominjajo dogodkov 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.