Predsednik v pisnem stališču državnemu zboru v zvezi z resolucijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predloga zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima izraža prepričanje, da sta dokumenta politično in moralno neutemeljena in škodljiva, pravno pa nedopustna in v nasprotju s slovensko ustavo in številnimi mednarodnimi dokumenti. V utemeljitvi poudarja, da je Slovenija politično in pravno ter dejansko prekinila s prejšnjim sistemom enostrankarske vladavine, demokratične spremembe pa potrjuje tudi mednarodna vloga Slovenije. Izrecno zavrača trditve predlagateljev zakona, po katerih naj bi v Sloveniji še vedno prevladovala neokomunistična elita, ki naj bi se zavzemala za sistematičnio kršenje človekovih pravic.
V deklaraciji, za katero se zavzema, naj bi znova poudarili odločilno vlogo slovenskega uporništva med drugo svetovno vojno na strani zavezniških sil zoper nacistično in fašistično zlo, obsodili pa vsa tista hudodelska dejanja neposredno po koncu vojne leta 1945, ko so takratne oblasti ukazovale ali dovoljevale izvensodne poboje in druga nasilja nad ljudmi, ki so sodelovali v kolaborantskih in okupacijskih ustanovah.
