S tem dokumentom, podpisanim pred petimi leti, je Slovenija tujim, predvsem pa italijanskim državljanom zagotovila predkupno pravico do nakupa nepremičnin v Sloveniji. Tako se je končalo italijansko blokiranje sklenitve pridruženega sporazuma med Unijo in Slovenijo. Za rimsko diplomacijo, s katero ima Slovenija načeloma sicer zgledne odnose, pa je zdaj sporen tisti del Kučanovega govora v katerem je izjavil: >>Pritisnjena ob zid je Slovenija podpisala t.i. španski sporazum. Te epizode ne omenjam zaradi spominov, marveč zato, ker se tudi v sedanjih pogajanjih kažejo težnje, da bi v razmerju s Slovenijo svoje domnevno upravičene interese dvignili na raven zahtev Evropske unije.<<
V angleško verzijo teksta, ki je bil v Strasbourg poslan že dva dni pred nastopom, se je med dobeseden in natančen prevod vrinila beseda Italija, tekst pa je tako zares dobil nov pomen, češ da Italija Sloveniji postavlja nove pogoje v aktualnih pogajanjih z Unijo. Na pritožbo italijanskih evropskih poslancev se je Kučan takoj opravičil zaradi, kot se je izrazil, tehnične napake pri prevodu, v Rimu se je opravičil slovenski veleposlanik Bekeš, v Anconi pa je zaplet pojasnil zunanji minister Rupel italijanskemu kolegu Diniju.
Zdi se, da rimsko Farnesino še najbolj moti, da je slovenski predsednik na tako visoki ravni, kot je evropski parlament, posredno kritiziral Italijo, pa čeprav je Kučan kasneje pojasnil, da je imel v mislih predvsem Avstrijo. Na predsednikovem uradu pa se je izvedelo, da so govor prevedli v zasebni prevajalski agenciji, oziroma da naj bi se napaka zapisala angleškemu prevajalcu, ki naj bi sicer slovenščino odlično razumel, govoril in pisal.
