Kučan: Današnje podobe fašizma niso enake tistim iz zgodovine, a izhodišča so enaka

Na osrednji slovesnosti ob 80. obletnici dražgoške bitke je predsednik republike Borut Pahor pred spomenik padlih borcev in drugih žrtev položil venec, na dogodku pa so bili prisotni tudi predsednik DZ Igor Zorčič in delegacija SD na čelu s podpredsednikom stranke Matjažem Nemcem. Lansko leto je prireditev, na kateri se običajno zbere več tisoč ljudi, odpadla, letos pa jo omejujejo epidemiološki ukrepi.

Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki je dejal, da je boju in odporu borcev Cankarjevega bataljona sledil zločin in spomnil na maščevanje nemške vojske, ki se je spravila na domačine, katerih edini greh je bil, da so ljubili domovino in jo pomagali braniti. Dražgoška bitka, ki je potekala med 9. in 11. januarjem 1942, velja za eno večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji, ki je omajala mit o nepremagljivosti nemške vojske. V bitki je padlo devet partizanov, Nemci pa so po njej pobili 41 domačinov in požgali vas.

Kučan je poudaril, da je vojna zlo zoper človečnost in da je zato delo za mir tako zelo dragoceno. Dodal je, da je šlo za mir tudi v vojni, izzvani z agresijo JLA proti slovenskemu narodu, ko je uveljavil svojo naravno pravico do samoodločbe. "Slovenci nismo želeli vojne. Svojo odločitev smo želeli uveljaviti po mirni poti," je dejal in zagotovil, da je bil naš odpor smiseln, saj je Sloveniji odprl pot do njenega mednarodnega priznanja. "Smiselna sta bila tudi boj in žrtev Slovencev med drugo svetovno vojno. Bila sta nesorazmerno velik prispevek k obrambi človeške civilizacije pred barbarstvom, ki ga je prinašal fašizem," je menil. 

"Fašizem je prerasel v državno ideologijo in sredstvo za militaristično politiko"

"Živimo v razmerah, ko se svet spopada z resno, težko obvladljivo nevarnostjo, ki jo prinaša epidemija," je prepričan Kučan. Opaža, da prihaja do zaskrbljujočih posegov v temelje vrednot, na katerih sta utemeljena sodobna demokratična družba in mednarodni pravni red. "Spodjedajo ju populizmi in nacionalizmi, protisolidarnostne suverenitetne doktrine in egoizmi, znotraj katerih je vse več znamenj oživljanja fašizma."

"Ne gre pozabiti, da je fašizem prerasel v državno ideologijo in sredstvo za militaristično politiko z osvajalno vojno in zločini zoper človeštvo s tem, da je uporabil in zlorabil mehanizme demokratične parlamentarne demokracije. Tarča te ideologije smo bili tudi Slovenci." Prav zato bi morali po njegovih besedah ohraniti občutljivost pri prepoznavanju znamenj njenega obnavljanja. "Zato moramo nanje opozarjati tudi v novih razmerah in jih imenovati s pravim imenom. Razumljivo, današnje podobe fašizma niso enake tistim iz polpretekle zgodovine. A izhodišča so enaka," je prepričan.

"Poskusi vladanja z odloki, izigravanje in izsiljevanje zakonov, napadi na neodvisnost"

"Treba je povedati, kam lahko vodijo razgradnja ustavne ureditve, poskusi vladanja z odloki, izigravanje in izsiljevanje zakonov, posegi v načelo delitve oblast, napadi na sodstvo in sodnike, na neodvisnost tožilcev in Policije, na nadzorne ustanove, na svobodo tiska, na človekove pravice in dostojanstvo, kam vodijo uporaba in spodbujanje sovražnega in prostaškega govora, nespoštovanje ločitve cerkve in države, odnos do beguncev, zloraba zgodovinopisja in enačenje domoljubja z zahtevo po podpori sedanji vladi in politiki največje vladne stranke."

Kučan je prepričan, da je treba na to opozarjati in se temu v imenu spoštovanja do svobodoljubnih prizadevanj preteklih rodov in odgovornosti do prihodnosti tudi upreti. Pravi, da smo Slovenci raztreščeni kot še nikoli doslej in da nas razdvaja tudi brezobzirno razkazovanje moči sedanjih oblasti, ki v življenje ljudi sistematično vnašajo nove razdore.

"Pri ukrepanju za obvladovanje epidemije iščejo krivce za neuspešen boj"

Kučan je bil kritičen tudi do delovanja vlade glede obvladovanja epidemije. Izpostavil je, da vlada ne išče zavezništva z državljani, ampak med njimi išče krivce za neuspešen boj z epidemijo. "Mirne protestnike štejejo za sovražnike. Zavračajo dialog z njimi, na njihove predloge, zahteve in oporekanja odgovarjajo s policijsko represijo," je poudaril. 

Sporno se mu zdi tudi, da v času obeleževanja 30. obletnice poslušamo knjigovodsko naštevanja dosežkov vlade. Meni namreč, da so ti dosežki v resnici dosežki celotne slovenske družbe, naporov in odrekanj velike večine državljanov. A dosežki po njegovem mnenju niso tisto, kar razdvaja slovensko družbo. "Razdvajajo stvari, o katerih vladajoča politika ne govori, jih pa počne z grobimi, nelegitimnimi in nelegalnimi posegi v ustavno pravno in socialno vrednotno tkivo družbe. Počne jih mimo volje ljudstva v imenu prikritih političnih in ideoloških ciljev:  ustvariti drugo republiko, ki bo po njeni meri v želji po t. i. premiku celotne družbene strukture v desno, tudi skrajno desno."

Prav zaradi prepoznavanja teh teženj pa pri ljudstvu prihaja do odpora, je v govoru še dejal Kučan. Pravi, da omenjenih teženj vlada ne more prikriti z razdeljevanje predvolilnih daril in poskusi podkupovanja posameznih socialnih skupin z odpustki, niti obljube infrastrukturnih in drugih naložb županom. "Ne morejo jih tudi zamegliti dejstva, da takšna delitev sredstev EU, namenjenih za okrevanje in razvoj po epidemiji, ne omogoča resnih strateških in strukturnih naložb, ki bi Slovenijo približale cilju zelene, digitalno in visoko tehnološko razvite države. Nasprotno, od tega cilja nas ta izključujoča politika vlade oddaljuje." 

"Namesto samohvale potrebujemo pošteno in realno oceno"

Prepričan je še, da namesto samohvale potrebujemo pošteno in realno oceno tako razmer kot cene, ki jo bomo za to plačevali. Čas po epidemiji bo zahteven, okrevanje pa dolgo in težko. Upravljanje države bo zahtevalo zaupanje in podporo državljanov, tudi odrekanja. "Lažniva slika zavaja in ne omogoča okrevanja. Prav tako ne zvračanje odgovornosti z lažno sliko na prihodnjo vlado," je še očital. 

Zato se je njenemu lažnemu slikanju treba upreti. Ne smemo se pustiti preslepiti. Zavedati se moramo, kakšna bo cena navideznih kratkovidnih koristi. Odgovor, ali smo na to pripravljeni, bomo dali na prihajajočih volitvah. Te so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se je volitev treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas. To naj bo sporočilo letošnjega spominskega srečanja na Dražgošah. 

Organizatorji za prireditev zagotovili do 750 sedišč

Slovesnost v Dražgošah predstavlja vrhunec 65. sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice. V organizacijskem komiteju, ki ga vodi upokojeni generalmajor Ladislav Lipič, so se odločili, da slovesnost kljub trenutni epidemiološki situaciji izpeljejo. Za prireditev so dobili dovoljenje Upravne enote Škofja Loka, pri čemer morajo izpolnjevati posebne pogoje, med katerimi je omejitev ljudi na prireditvenem prostoru, kjer bodo organizatorji zagotovili do 750 sedišč. Kot pričakuje Lipič, bo to glede na razmere dovolj.

Načrtovana sta zgolj dva tradicionalna pohoda in še ta dva bosta bistveno krajša kot običajno, ko sta trajala vso noč. Omejeno bo tudi število pohodnikov. 43. pohod Po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše se ne bo začel na Pasji ravni, temveč na Logu v Poljanski dolini, start pa bo šele zjutraj. Skrajšan bo tudi tradicionalni 22. pohod Železniki-Ratitovec-Jelovica-Dražgoše, in sicer predvsem zaradi velikih količin snega na Jelovici.