Dva prašiča z območja okuženega pasu pri Brežicah, v kraju Kapele, in ogroženega pasu v bližini Ormoža, v kraju Godeninci, pri katerih so postavili sum na prašičjo kugo, te bolezni najverjetneje nimata. "Zdaj lahko že z veliko verjetnostjo rečemo, da v Sloveniji nimamo prašičje kuge. Namreč danes zvečer so nas z Nacionalnega veterinarskega inštituta obvestili, da so bile nadaljne preiskave negativne. Kljub temu pa bomo zaradi sigurnosti in pomembnosti bolezni z diagnostiko še nadaljevali," je za 24UR ZVEČER povedala generalna direktoriva slovenskega veterinarskega inštituta (VURS) Vida Čadonič Špelič.
Sum bolezni so odkrili pri monitoringu krvi prašičev, opravljenem zaradi sproščanja ukrepov, ki so bili uvedeni zaradi klasične prašičje kuge na Hrvaškem. Dva vzorca krvi sta reagirala pozitivno na prisotnost protiteles na klasično prašičjo kugo, zato so ju poslali na nadaljne preiskave. Sestalo se ej tudi državno središče za nadzor bolezni in sprejelo predpisane ukrepe za obe gospodarstvi, s katerih živali izvirata.
Na gospodarstvih so že doslej veljali ukrepi prepovedi premika prašičev in drugi ukrepi, ki veljajo za ogroženo oziroma za okuženo območje, danes pa so obe gospodarstvi obiskali veterinarji, še enkrat odvzeli kri prašičem in naredili poglobljeno epizootiološko analizo, je pojasnila generalna direktorica VURS.
Prejšnji sumi ovrženi
Slovenija je okužena in ogrožena območja ter s tem povezane ukrepe na brežiškem in ormoškem razglasila zaradi pojava klasične prašičje kuge na Hrvaškem. Dosedanji sumi na okužbo s to boleznijo v Sloveniji pa so se izkazali za lažen preplah.
Prvi sum na bolezen so veterinarji postavili na kmetiji v kraju Slogonsko na brežiškem 16. marca, drugega pa na kmetiji v Črešnjevcih v občini Gornja Radgona 22. marca, a so nadaljnje preiskave sume ovrgle.
Čez mejo brez mesa in mesnih izdelkov
Zaradi nevarnosti širjenja prašičje kuge so ukrepi poostreni tudi na mejnih prehodih. Tako v osebni prtljagi potnikov, ki v Slovenijo vstopajo prek Hrvaške, ne sme biti nikakršnih živil živalskega izvora. Cariniki zaradi bližajočih velikonočnih praznikov izvajajo poostreno kontrolo, potnike pa na prepoved vnosa mesa in mesnih izdelkov opozarjajo tudi z letaki.
Ena največjih nevarnosti za prenos bolezni so sveže meso in suhomesni izdelki iz prašičjega mesa. Virus v soljenih izdelkih, teh je v času praznikov na mizah največ, ostane do pet mesecev, v zamrznjenem mesu pa celo do pet let.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.