KUL predstavila načrt ukrepov za epidemijo in po njej

V uvodu načrta Koalicija ustavnega loka trenutni vladi očita, da je bila povsem nepripravljena na drugi val epidemije, "prepozni in kampanjski ukrepi" pa so se izrazili v "dramatično visokem smrtnem davku". Slovenija je trenutno po številu umrlih na milijon prebivalcev najbolj prizadeta država na svetu. "Zdaj, ko smo še vedno sredi drugega vala, žal ni ne enostavnih ne hitrih rešitev: odgovor je lahko le strokovno pripravljen in jasno komuniciran celovit načrt, ki zna skupaj misliti na zdravstvo, gospodarstvo, socialo in javno življenje," pravijo. 

Jože P. Damijan je na novinarski konferenci na daljavo povedal, da se zavzema za postopno odpiranje gospodarstva, da pa je zajezitev epidemije prva prioriteta.

Kaj torej načrt Koalicije ustavnega loka predvideva? Razdeljen je v trinajst sklopov, prvi pa se nanaša na uvedbo ukrepov v zdravstvu v času epidemije. In sicer KUL predlaga sistematično preprečevanje vnosa okužb v DSO in zdravstvene ustanove z doslednim izvajanjem vseh zaščitnih ukrepov, urgentno povečanje kapacitet testiranja, tudi z uporabo t. i. hitrih antigenskih testov v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in tudi na področju šolstva. Predlaga tudi vzpostavitev elektronskega načina spremljanja testiranih s PCR-testi in elektronski način beleženja oseb, ki so testirane le s hitrimi testi. 

Načrt za spopadanje z epidemijo predvideva okrepitev ekipe zaposlenih v DSO s fizioterapevti, delovnimi terapevti in medicinskimi sestrami. Prav tako se zavzema za vključitev koncesionarjev za delo v javne zdravstvene zavode pri zdravljenju covidnih bolnikov. Predlaga sistematično ureditev prezračevanja v DSO, med drugim z uporabo prenosnih čistilcev zraka, zagotovitev dodatnih 1000 do 1500 bolniških postelj ter zagotavljanje neodložljive zdravstvene obravnave pacientov s ponovnim zagonom diagnostike pri odkrivanju raka, srčno-žilnih bolezni in drugih kroničnih bolezni. 

Glede nagrajevanja za delo s covidnimi pacienti se pri KUL zavzemajo za razširjenje kroga upravičencev, ki bi zajemal tudi študente in dijake, ki delajo v zdravstvu oz. socialnem varstvu, ter tudi za osebje v čistilni in vzdrževalni dejavnosti v DSO in zdravstvenih ustanovah ter za zaposlene v trgovinah, ki bi pri delu lahko prišli v stik z virusom. "Delavcem v zasebnem sektorju, ki so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, pripada dodatek za delo v višini 300 EUR mesečno, ki ga delodajalcu povrne država," še navaja načrt.  Ob tem predlagajo še, da se presežek zaradi neizkoriščenega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja usmeri v javno zdravstveno blagajno ter objavo nacionalnega razpisa za skrajševanje čakalnih dob. Eden od predlogov je tudi 100-odstotno nadomestilo plače za bolniško odsotnost v primeru okužbe z novim koronavirusom, ne glede na to, ali je bila okužba na delovnem mestu ali zunaj njega. 

KUL se zavzema tudi za odprtje vrtcev in šol za otroke do petega razreda, saj bi tako razbremenili družine. "Virtualno poučevanje nikakor ne more nadomestiti normalnega učnega procesa ter stikov v živo in slabo vpliva na počutje otrok, zato bi moralo biti zaprtje šol zadnji izhod v sili."

Zahteva pa tudi "preklic dokazano neučinkovitih ukrepov", kot so nošenje mask na prostem ob ustrezni razdalji, omejevanje prehajanja občinskih meja, omejevanje izhoda iz države, prepoved obratovanja lokalov na prostem ter neobratovanje trgovin z neživilskim blagom.

Drugi ukrepi

V sklopu likvidnostne sheme predlagajo lažji dostop do likvidnostne pomoči s sprostitvijo pogojev in ugodnejšimi pogoji, poenostavitev pridobitve garancije, prenos postopkov na poslovne banke (SID banka pa naj bi prevzela obveznosti do poslovnih bank) ter konvertiranje v lastniški delež Republike Slovenije vseh terjatev unovčenega poroštva do gospodarskih družb iz likvidnostne sheme, ki jih v postopku izterjave ni mogoče izterjati.  

Glede financiranja izpadlih prihodkov in subvencioniranja fiksnih stroškov predlagajo avtomatsko pokritje 80 odstotkov izpadlih prihodkov glede na referenčno obdobje v 2019 za čas trajanja epidemije, pavšalno financiranje dela fiksnih stroškov v višini 1000 evrov na zaposlenega za čas epidemije v drugem valu, povišanje zgornje meje vrednosti vseh državnih pomoči z 800.000 na 1.200.000 na podjetje, 100-odstotno povračilo nadomestila za čakanje ter ohranjanje delovnih mest s tem, da delodajalci v obdobju prejemanja subvencije oziroma državne pomoči ne smejo odpuščati zaposlenih delavcev. Sredstva dodeljenih pomoči iz naslova povračil nadomestil plač in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa gospodarskim družbam, ki spadajo med srednja in velika podjetja, pa bi se po predlogu KUL štela kot vložek v premoženje delodajalca, ki postane lastniški delež Republike Slovenije.

Prav tako pozivajo k poenostavitvi postopkov za pridobitev pomoči, povečanju vrednosti turističnih bonov na 350 evrov in podaljšanju njihove veljavnosti. Predlagajo tudi kulturni bon v višini 50 evrov, ki bi ga prebivalci lahko koristili za kulturne prireditve. Za zaposlene v kulturi in športu predlagajo mesečni temeljni dohodek v višini minimalne plače za čas trajanja epidemije ter 100 evrov univerzalnega dohodka v obliki vavčerja za vse osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13.3.2020 za prve tri mesece po preklicu epidemije. 

V osmi točki predlagajo ukrepe na socialnem področju, med katerimi je izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence z najnižjimi prihodki januarja 2021 ter zamrznitev cen vseh osnovnih življenjskih potrebščin in prepoved odpovedi najemnih pogodb stanovalcem  v času epidemije in prepoved dviga stanovanjskih najemnin do poteka treh mesecev po koncu epidemije.

Ukrepe predlagajo tudi na področju javnega življenja, razvoja, znanosti in kulture, zdravstva po epidemiji ter preklic vseh ukrepov, ki po njihovem mnenju ne sodijo v PKP 6.