Kulturni in družbeni izzivi konoplje

Prvič je konopljo za namene zdravljenja dokumentiral oče kitajske medicine, Cesar Šen Nung, pred več kot štirimi tisočletji. Uporabo konoplje in njene terapevtske indikacije so opisovali Asirci, stari Egipčani, stari Grki in pozneje tudi Rimljani. Pojavljala se je pri številnih verskih obredih, v posvetnem življenju pa je bila uporabljena predvsem za zdravljenje vnetij in blaženje bolečin. V zahodnem svetu je dobila večjo vlogo šele v devetnajstem stoletju, ko so jo v medicinske namene začeli uporabljati številni pripadniki najvišjih družbenih slojev. Uporabo konoplje je sprva izpodrinilo odkritje analgetikov in pomirjeval. Ko so jo posvojile različne subkulture ter pripadniki nižjih družbenih razredov, ki so bili obravnavani kot nevarnost politični stabilnosti takratnih oblasti, je ob tem dobila še dodatno negativno konotacijo.

Posledica opisanega je delna prohibicija konoplje v Združenih državah Amerike v začetku dvajsetega stoletja, ter kasnejši sprejem konvencije Organizacije združenih narodov o mamilih v začetku druge polovice dvajsetega stoletja, ki je konopljo uvrstila v najstrožji nadzorni režim in jo v celoti prepovedala. Vzrok leži v takratnem pokroviteljskem odnosu do subkultur, ki so jo spremljale, in nepoznavanju njenih fizioloških ter psiholoških učinkov. Zaradi popolne prohibicije so bile v zahodnem svetu raziskave konoplje praktično nemogoče, kar je v času razvoja tehnologije na področjih medicine in farmacije, ironično, še dodatno prispevalo k nepoznavanju rastline in njenih učinkov, ter ji dalo nazadnjaški pridih.

Status konoplje se je v zadnjih dveh desetletjih ponekod precej spremenil. V državah, kot so Malta, Nizozemska, delno tudi Španija in Švica, ter upajmo, da bo kmalu enako tudi v Nemčiji in na Češkem, je zakonodaja glede konoplje bolj liberalno urejena kot v ostalih evropskih državah, vključno s Slovenijo. Pri nas zakonodajo na področju konoplje sestavljajo predpisi, izdani s strani evropskih institucij, ter nacionalna zakonodaja, ki mora biti usklajena s pravnim redom Evropske unije in z usmeritvami Sveta Evrope. Regulacija promet in kultivacijo konoplje še vedno prepoveduje. Izreden primer je gojenje izbranih vrst konoplje, namenjenih izključno za prehranske in industrijske namene, na podlagi posebnega dovoljenja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Prav tako je prepovedana njena uporaba v osebne in delno tudi v medicinske namene. 

Dovoljena je v določenih specifičnih primerih, kot na primer pri zdravljenju trdovratne epilepsije. Posedovanje konoplje s psihoaktivnimi učniki je v Sloveniji dekriminalizirano, kar pomeni, da posedovanje manjših količin konoplje za lastno uporabo ni kaznivo dejanje, temveč prekršek. Še vedno gre za nezakonito početje, a dejanje ni podvrženo kazenski obravnavi. Kazni za taka dejanja so praviloma prekrškovne sankcije, kot na primer denarne kazni. Mejna količina, ki se upošteva za lastno uporabo, ni natančno določena, torej smo v primeru kazenskega postopka prepuščeni prosti presoji sodnika. Zakonodaja, zlasti kazenska, ima veliko simbolno moč in vzgojno funkcijo, saj oblikuje predstave in zarisuje okvirje dobrega in slabega. Z drugimi besedami: pove nam, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj odklonilno ravnanje. Zato tudi prekršek posedovanja manjših količin konoplje za lastno uporabo nakazuje na kršenje družbenih norm in deviantnost, kar predstavlja enega izmed razlogov, zakaj so subkulture, ki jih spremlja konoplja ter njeni uporabniki stigmatizirani in v očeh družbe večkrat zaničevani.

V kontekstu razprave o uporabi konoplje in dejanski podpori Slovencev za legalizacijo konoplje je pomembna jasna slika o količinah letne uporabe ter o številu dejanskih uporabnikov konopljinih izdelkov in psihoaktivne konoplje. Omenjene statistične podatke je za Slovenijo precej težko pridobiti, saj se jih večina nanaša na psihoaktivno konopljo, ki vsebuje THC in velja za prepovedano drogo. Po drugi strani pa je o CBD, CBG, sintetičnih kanabinoidih in necvetnih oblikah konoplje zelo malo znanega. V industrijskem sektorju je tako konoplja pogosto uporabljena za kozmetične in prehrambne izdelke. Pri tem pa je natančna količina uporabljene konoplje težko izračunljiva. Pomanjkanje podatkov je posledica nezakonitega statusa konoplje in razmeroma kratkega obdobja prisotnosti CBD in z njim povezanih izdelkov na trgu. Nacionalni inštitut za javno zdravje v Nacionalnem poročilu o razmerah na področju drog navaja, da je bilo leta 2018, v starostni skupini med 15 in 64 let, več kot 280.000 tisoč Slovencev, ki so psihoaktivno konopljo z vsebnostjo THC zaužili vsaj enkrat v svojem življenju. Ob tem pa je pomembno poudariti, da trend številčnosti uporabnikov raste; primeroma se je po raziskavah iz leta 2012 do leta 2018 število uporabnikov povečalo za približno 5 odstotkov; posledično lahko sklepamo, da je številka danes še višja.

Kljub dokazani široki razširjenosti psihoaktivne konoplje v naši družbi je pogovor o tej tematiki pogosto obremenjen z negativno konotacijo. Še vedno se soočamo s paradoksalnim razumevanjem konopljinih učinkov na posameznika in družbo. Da ne bo pomote, zavedati se moramo, da ima konoplja poleg številnih pozitivnih tudi negativne učinke, tako kot druge substance, ki so pogosto prisotne v družbi, na primer alkohol. Ta je globoko zakoreninjen v naši kulturi in družbenih običajih ter je del našega vsakdana. Prisoten je na vseh pomembnih življenjskih dogodkih – od rojstev do pogrebov – in je pogosto znak družabnosti in gostoljubja. Študija Škodljivost drog v Združenem kraljestvu, objavljena v ugledni medicinski reviji The Lancet, ugotavlja, da so negativni vplivi uživanja psihoaktivne konoplje na posameznika in družbo manjši kot pri uživanju alkohola. Da razjasnim, s tem ne podajam vrednostne sodbe o uživanju alkohola. Kljub temu pa je ironija očitna. Kako razložiti družbeni razcep med objektivnim znanstvenim pričevanjem in družbeno sprejemljivostjo? Več kot očitno se, na žalost, pogosto zgodi, da tradicija in stigmatizacija, ki jo povzroča prohibicija, ter ustaljene družbene norme, prevladajo nad znanstvenimi spoznanji.

Sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika vlade, Metka Paragi, je letos septembra na poslovni konferenci o konoplji na Bledu (ICBC Bled) dejala, da podatki kažejo, da trenutno osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje, zlasti v medicinske namene. Zaradi ostrih predpisov na nacionalni in evropski ravni, ki med drugim povzročajo številne družbene problematike, Slovenija ne izkorišča svojega polnega potenciala na področju raziskav o konoplji in industrije, povezane z njo. Želimo si, da bi odločevalci prepoznali problematike, ki jih spremlja trenutna ureditev ter stopili v korak z drugimi evropskimi državami, ki si v zadnjih letih pomembno prizadevajo za ustrezno regulacijo konoplje. Prihodnost konoplje ni zgolj v liberalnejši ureditvi, temveč predvsem v njenem celostnem razumevanju in odgovorni uporabi, ki mora biti podkrepljena z znanstvenimi spoznanji in družbeno soodgovornostjo