Kulturniki pogrešajo konkretne rešitve: 'Kdor nima vizije, piše splošne stvari'

Mitja Šuštar je dejal, da jih v sindikatu veselijo pozitivne napovedi, denimo, da bo odpravljena prekarnost, se pa bojijo, da so te napovedi navzven lepe, a v sebi prazne. Kljub temu upajo na novega ministra oziroma ministrico za kulturo, ki bo kompetenten in zaupanja vreden ter ki se bo lotil težav, ki so akutne, če ne kar kronične. Ministru oz. ministrici bodo v Glosi kot vsakemu doslej takoj po imenovanju poslali pismo s povabilom na skupno srečanje, na katerem bodo predstavili svoja pričakovanja. Doslej so se srečanj udeležili vsi ministri razen Vaska Simonitija, ki se je sicer kar dvakrat zahvalil za povabilo, je povedal Šuštar.

Merc: Kdor nima vizije, piše splošne stvari

Dušan Merc je povedal, da se društvo v politične koncepte ne bo vmešavalo. Društvo bolj zanimajo konkretne rešitve in odgovori, denimo kako bo z Javno agencijo za knjigo, kako bo s slovensko udeležbo na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Tudi to bi lahko sicer bile usmeritve koalicijske pogodbe, je pojasnil. Po Merčevi oceni je v koalicijski pogodbi področje kulture opisano zelo ohlapno. Po njegovih besedah je to posledica tega, da na tem področju ni prave kadrovske izbire. "Kdor nima vizije, piše splošne stvari," je ponazoril.

Vsekakor pa DSP podpira spremembo zakonov v zvezi z RTV Slovenija, ki jih je najavila nova koalicija, je še dodal predsednik DSP.

Kaja Širok: Kultura je javna dobrina, ki pripada vsem državljanom

Bolj pozitivno je koalicijsko pogodbo na področju kulture ocenila direktorica novogoriškega zavoda Evropska prestolnica kulture (EPK) GO! 2025 Kaja Širok. Kot je poudarila, je v njej EPK, ki bo leta 2025 v Novi Gorici v sodelovanju z Gorico, prepoznana kot nacionalni projekt. Po njenih besedah je doslej namreč delovalo, kot da je projekt regionalnega oziroma lokalnega pomena, v resnici pa gre pri tej pobudi za mednarodni in zelo pomemben nacionalni projekt, prek katerega lahko posamezne države predstavijo svojo kulturo in dediščino. "Več, kot bo država dala, boljšo in kvalitetnejšo strukturo ter program bomo imeli," je povedala in dodala, da do danes od ministrstva za kulturo še niso dobili podpisane pogodbe, medtem ko jih italijanski partnerji na drugi strani meje že prekašajo po vloženih sredstvih. Na splošno je ob koalicijski pogodbi kot pomembno ocenila, da kulturo vrača v javno sfero in jo razume kot javno dobrino, ki pripada vsem državljanom.

Na področju kulture so v koalicijski pogodbi med prednostnimi nalogami odprava najbolj spornih političnih odločitev na področju kulture, ohranitev in razvoj neodvisnih medijev, prenova in modernizacija sektorja ter prenova kulturne politike, izboljšanje socialnega položaja samozaposlenih v kulturi in zagotavljanje višjih programskih sredstev.

Kot je zapisano v usklajenem besedilu koalicijske pogodbe, mora ministrstvo za kulturo ponovno postati zaščitnik in zaveznik kulture, sogovornik vseh akterjev na področju kulture, ustvarjati mora pogoje za kakovosten in enakomeren razvoj vseh zvrsti kulture in umetniškega udejstvovanja od alternativne do ljubiteljske kulture tako javnih kot nevladnih organizacij in posameznikov.

Vrstijo se odzivi v zdravstvu

V zdravstveni negi so prvi odzivi na zdravstveni del med strankami prihodnje koalicije usklajene, a še ne potrjene koalicijske pogodbe pozitivni. V zbornici zdravstvene in babiške nege ter sindikatu zdravstva in socialnega zdravstva med drugim pozdravljajo napoved sprejetja kadrovskih standardov in normativov ter odpravo plačnih nesorazmerij.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je v odzivu navedla, da koalicijsko pogodbo, ki napoveduje sprejetje in uveljavljanje po njenih besedah nujno potrebnih kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi ter odpravo plačnih nesorazmerij vidijo kot korak v pravo smer. "Plače v zdravstveni negi še vedno niso konkurenčne in dokler se to ne bo zgodilo, je zaman iskati vzroke, zakaj mladi zapuščajo poklic in odhajajo v tujino in to moramo preprečiti," pravi Ažmanova.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je pojasnila, da v sindikatu s celotno vsebino koalicijske pogodbe niso seznanjeni. "Kar pa smo razbrali iz neuradnih podatkov, iz medijev (...), so navedene točke tiste, ki bi lahko rešile javno zdravstvo sicer gotovega propada, v katerega zaenkrat drvi," je zapisala.

Spomnila je, da na nujnost sprejema kadrovskih standardov in normativov za vse poklice v zdravstveni dejavnosti opozarjajo že leta, zato jih veseli, da bo to prioriteta nove vlade. "Prav tako bo naša prioritetna zahteva po s prejšnjo vlado dogovorjeni odpravi plačnih nesorazmerij," je dodala in poudarila, da podpisani dogovor zavezuje tudi novo vlado.

V koalicijski pogodbi napovedano nagrajevanje rezultatov dela in bolj sistematičen pristop k privabljanju mladih za odločitev za to vrsto poklicev sta po njeni oceni zagotovo načina, ki bosta na dolgi rok omogočila vzdržnost in kakovost sistema. Ob tem je napovedala, da bodo v okviru socialnega dialoga aktivno sodelovali pri pripravi ukrepov za zagotovitev dostopnega javnega zdravstva in izrazila upanje, da prioritete iz koalicijske pogodbe ne bodo ostale mrtva črka na papirju.

Slednje si želijo tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, kjer so sporočili, da s programskim delom koalicijske pogodbe še niso seznanjeni, da pa podpirajo vse ukrepe, ki bodo vodili k izboljšanju položaja zaposlenih v zdravstveni negi.

Na področjih, ki se dotikajo zdravstvene nege, koalicijska pogodba med drugim predvideva sprejetje in uveljavljanje kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi, kot je bilo predvideno s stavkovnim sporazumom v letu 2018, odpravo porušenih plačnih nesorazmerij, nagrajevanje motivacije in rezultatov dela, kadrovske štipendije na področju vseh zdravstvenih programov tako v srednjih šolah kot fakultetah in razbremenitev administrativnega dela z namenom ohranjanja kadra v zdravstveni negi.