Recimo, pisatelj Slavko Pregl, ki je dobil lani nagrado večernico, za najboljše mladinsko delo, zdaj pravzaprav razmišlja, ali so ga s tem kaznovali ali nagradili. 600 tisoč tolarjev bruto, toliko je za to dobil, mu lahko sesuje osebni račun. Preseže cenzus, obeta se mu vodenje poslovnih knjig, lahko izgubi status kulturnega delavca pri ministrstvu za kulturo, ki mu zdaj plačuje prispevke, skratka zaradi nagrade naj bi mu grozilo za milijon tolarjev škode. Tisti, ki lahko, pa bodo, ker se z vnaprej dogovorjenimi posli nevarno približujejo meji 3 milijone 900 tisoč tolarjev, delo zavračali.
Pisatelj Bogdan Novak pravi, da bo letos moral zavrniti obiske ob bralnih značkah na osnovnih šolah. "Deset let smo se pisatelji trudili, da bi knjige približali mladim, zdaj pa zaradi davčne zakonodaje preprosto ne moremo več, saj se ne splača. Če presežem cenzus, imam veliko večjo zgubo, kot če ne grem. To pomeni, da so nas prisilili v lenarjenje, pravi " Novak.
In odgovor tistih, ki bodo pod okriljem ministrstva za finace letos pisali reformo reforme? Dr. Marko Kranjec, vodja skupine za reformo davčne zakonodaje suhoparno odgovarja: "Moj argument je: potem naj več ne delajo."
Kot pravi Bogdan Novak, novi dohodninski zakon izenačuje avtorje, ki presežejo cenzus s 'tistimi, ki izdelujejo čevlje'. Marko Kranjec pa odgovarja, da je to le vrednostna sodba, ki sodi v čase, ko je bilo malo izobraženih ljudi.
Na ministrstvo za finance so kulturniki poslali svoje predloge. V njih predlagajo, da bi povišali cenzus. Glasbenik Tomaž Domicelj pravi, da bi bilo nekaj že to, če bi dosegli, da bi nov zakon za osebe s statusom kulturnika zahteval vodenje knjig, če njihov dohodek preseže 5 milijonov tolarjev. "Najbolje pa bi seveda bilo, če bi se popolnoma spremenila kulturna politika, če bi imeli nek nacionalni načrt, kako naj bi zadeve vodili v prihodnje," pravi Domicelj.
In kaj bodo dobili?
"Vsak davčni zavezanec, ki ima dohodke je enako tretiran. Res je, da so nekatere skupine bolj glasne, nekatere manj glasne, težko je pa najti neko opravičilo, da je ena neka skupina družbeno toliko bolj pomembna, da bi bilo treba bistveno spremeniti njen položaj," pravi Marko Kranjec.
Pred zakonom - v tem primeru davkarijo – smo vsi enaki, pravijo tisti, ki pišejo reformo davčne reforme, spodbude pa naj država zagotovi na drug način.
