Leta trdega dela so našega sogovornika, ki želi ostati anonimen, pripeljala do odločitve, da si končno privošči svoj sanjski avto.
"Imeti Ferrarija, sploh za nekoga, ki je ljubitelj avtomobilov, je uresničitev sanj. Morda najstniških sanj? In ko prideš v določena leta, ko lahko zbereš okoli 100 tisoč evrov ... Tudi jaz bi ga imel," razlaga Miloš Milač, namestnik odgovornega urednika revije Avtofokus in poznavalec avtomobilizma, ki je zgodbo in dokumentacijo preučil do potankosti.
Milač nadaljuje: "Vir se je obrnil na naš medij, name osebno kot na novinarja. Povedal je, da je lani kupil rabljen Ferrari pri trgovcu v Nemčiji in za uvoz tega avtomobila najel EU-posrednika, da bi zagotovil varen uvoz."
Samo lani je bilo v Slovenijo uvoženih nekaj manj kot 40 tisoč rabljenih osebnih avtomobilov. Nakup iz tujine torej ni nič nenavadnega. Nenavadno pa je bilo to, kar je kupec izvedel leto kasneje: avtomobil, ki ga je pošteno kupil, je v evidenci označen kot ukraden.
"Avto, ki je bil kupljen, še ni imel tega statusa. Avto ni bil ukraden. Dejstvo pa je, da trgovec, ki je kupcu prodal ta avto, ni povedal vsega," pravi Milač.
Lastnik avtomobila je namreč nemška banka. Trgovec je vozilo prodal naprej, čeprav zanj očitno še ni poravnal vseh obveznosti.
Na vprašanje, zakaj je kupec za status izvedel šele čez eno leto, Milač odgovarja: "Ker je očitno trgovec, ki je prodal avto kupcu, nehal plačevati obroke. In ko ostaneš dolžan, se lastnik pozanima, kje je njegova lastnina."
Banka je vozilo prijavila kot ukradeno šele potem, ko je bilo že v Sloveniji. In takšen zaplet, opozarjajo strokovnjaki in policija, ni povsem osamljen.
"Če je vozilo v evropski bazi ukradenih vozil, se to ugotovi šele pri registraciji, ko se pojavi blokada in napiše, da registracija ni možna, ker je vozilo ukradeno. Težava pa je, da te baze niso posodobljene ali pa se podatki vnesejo kasneje," pravi Janez Tomc, strokovni sodelavec AMZS za skladnost vozil.
Pred registracijo, razlaga Tomc, ukradenega avtomobila na tehničnem pregledu ne zaznajo. Ko se je torej leto po nakupu ob registraciji na zaslonu računalnika pojavila blokada, je sledil šok.
"Pojavila so se vprašanja, kaj se dogaja, kako je do tega prišlo. Tudi ko mi je pripovedoval, je vprašal, ali mu bodo avto zasegli. Na policiji sem mu rekel, da ne, ker nimajo teh pristojnosti. Dejstvo pa je, da avto v bistvu ni njegov," dodaja Milač.
Avta tako do nadaljnjega skoraj ne uporablja. Registrira ga lahko le začasno, v tujino pa si z njim ne upa, saj se boji, da bi mu ga na meji zasegli. Trenutno zato išče pravna sredstva za rešitev situacije. In če je tukaj šlo za drago športno vozilo, v Sloveniji pri krajah avtomobilov statistika kaže drugačen trend.
Med ukradenimi vozili prevladujejo avtomobili, ki jih je na slovenskih cestah največ. Lani so bili tatovom najbolj zanimivi Renaulti, sledili so Volkswagni, Audiji in BMW-ji. Po ugotovitvah policije večina ukradenih avtomobilov ne ostane dolgo v enem kosu. Končajo razstavljeni na rezervne dele, ki jih nato prodajajo na črnem trgu ali uporabijo za popravila drugih vozil.
Število kraj sicer pada. Leta 2013 je bilo v Sloveniji ukradenih rekordnih 760 osebnih avtomobilov, leta 2025 pa 345, kar pomeni več kot polovico manj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.