Pred leti kupil stanovanje, zdaj zahtevajo, da plača še enkrat ali se izseli

Leta 2010 je znani dirigent in skladatelj Patrik Greblo z družino kupil stanovanje v Dunajskih kristalih. "S prodajalcem sem sklenil pogodbo in z njim tudi zaprl s poplačili celotne zadeve. Prodajalec je takrat še gradil druge dele soseske, tako da je celotna zadeva bila videti zelo v redu, zelo zdrava, tudi finančno," danes pravi Greblo.

Investitor Mabra inženiring je posojilo za stavbo najel pri takratni NKBM, leta 2014 pa postal insolventen in šel v stečaj.

Konec aprila 2024 pa je Greblo dobil pismo, v katerem je pisalo: "Ostal je še dolg petih milijonov plus obresti, to je skupaj sedem milijonov. Prosim, da date ponudbo v vrednosti svojega stanovanja." Lastnik pa je ob tem le debelo pogledal.

Greblo je, pravi, poplačal celotno kupnino v višini 550 tisočakov, obljube o izbrisu hipoteke pa so ostale prazne. O tem se je skušal dogovoriti s t. i. slabo banko, ki je prevzela terjatve do Mabre, a neuspešno. Zadevo je nato prevzel Slovenski državni holding (SDH), s katerim zdaj bijejo pravno bitko.

"Ko so mi zatrjevali, da bodo naredili cenitev na današnji dan, sem jih vprašal, kaj sledi. In dejali so mi, da bom nato pač plačal še enkrat po trenutni ceni," pripoveduje. Na slednje je odgovoril le z vprašanjem: "Kaj ste padli z lune?"

"V teoriji civilnega prava je velika razlika med prekluzivnimi roki, ki imajo celovit oblikovalni učinek na pravico (pretek roka torej pravico tako preoblikuje, da sploh ne obstaja več), in na drugi strani med zastaralnim rokom, katerega učinek je, da odpravi samo pravovarstveni zahtevek, torej samo eno izmed upravičenj pravice, pri čemer temeljno upravičenje ostane in pravica obstaja še naprej," pojasnjuje Greblov odvetnik Aljoša Dežman.

Odvetnik meni, da je tu govora o prekluziji, da je torej hipoteka ugasnila s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, in ne o zastaralnem roku, pri katerem vztraja SDH.

Pa odvetnika preseneča, da se te stvari rešujejo toliko let kasneje? "Pretek časa kaže na to, da upnik niti ni bil pretirano zainteresiran znotraj tega prekluzivnega roka 10 let zavarovati svoje pravice," odgovarja Dežman.

Greblo pa: "Za nami so pognali hordo rotvajlerjev, ki se jim reče izvršba. Izvršba je hitrejši postopek in je tudi mnogo, mnogo bolj podvržen neki nujnosti."

Sodišče je izvršbo za zdaj ustavilo, celotna sodna bitka pa bi bila lahko po besedah odvetnika končana v nekaj letih.

Kaj pa lahko kupci stanovanj v takih primerih sploh storijo? Težko je namreč pričakovati, da bi se pravni laiki v takšnih zadevah znašli.

V primeru, da kupcem obljubijo izbris hipoteke po plačilu celotne kupnine, odvetnik Dežman edino varovalko vidi v deponiranju kupnine v notarsko hrambo. Da kupnine torej ne izplačajo direktno prodajalcu, temveč notarju, ki denar varno zadrži in ga izplača šele, ko so izpolnjeni dogovorjeni pogoji, torej v tem primeru izbris hipoteke.

Kupec tako ve, da denarja prodajalec ne bo dobil pred izpolnitvijo obljub, prodajalec pa ima zagotovilo, da kupec sredstva dejansko ima.