Kurilna sezona pred vrati: v očiščene naprave le kakovostno gorivo

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso, kar kažejo tudi vsi izračuni, ki jih za ministrstvo izvaja Agencija RS za okolje, pri čemer pa so najbolj problematične predvsem ravni delcev PM10 in PM2,5 ter benzo(a)pirena. Velik dejavnik v jesenskem času predstavlja tudi kurjenje zelenega odpada na prostem, ki se ga prebivalci Slovenije v veliki meri poslužujejo, je na novinarski konferenci opozorila direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte.

"Ker so zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp pogoji za redčenje izpustov v zimskem času pogosto slabi in ker na topografijo ne moremo vplivati, moramo sami zmanjšati škodljive vplive na okolje s tem, na kakšen način kurimo," je poudarila.

K zmanjšanju emisij, boljšemu izkoristku goriva in k manjši verjetnosti za nastanek požara lahko po besedah Bolte pripomoremo predvsem z rednim vzdrževanjem in čiščenjem malih kurilnih naprav ter izbiro ustreznega goriva. Pri tem je pomembno, da uporabljamo le zračni les s suho vlažno vlažnostjo pod 20 odstotkov. "V napravah je dovoljeno uporabljati le naraven les v vseh oblikah, kot so drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži in lesne ostanke, brikete ali pa plete iz naravnega lesa. Ne smemo pa uporabljati lesene embalaže, kot so na primer zaboji za zelenjavo ali sadje, lesenih odpadkov, lakiranega ali barvanega lesa, stavbnega ali drugega pohištva, ivernih ploščic, papirja, kot sta na primer časopis in karton, plastike, tekstila in pa drugih gospodinjskih odpadkov," je nanizala Bolte. Ob tem je spomnila, da zakon o dimnikarskih storitvah uporabnikom kurilnih naprav nalaga, da vsaj enkrat letno poskrbijo za pregled in čiščenje svoje male kurilne naprave s strani dimnikarja.

Na to, da morajo biti kurilne naprave biti kakovostno izdelane, certificirane, pravilno vgrajene in uporabljene, pa je opozoril Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Zadnja faza pa je redno vzdrževanje, ki ga izvaja dimnikarska služba. "Vsaka naprava mora biti najprej prijavljena, potem vpisana v državno evidenco in potem stečejo redne storitve, s katerimi se zagotavlja preventiva," je poudaril.

Na posledice onesnaženega zraka na zdravje ljudi je opozorila tudi Majda Pohar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Te so lahko kratkotrajne, kot so draženje, siljenje na kašelj ter poškodbe sluznice dihal, lahko pa gre tudi za poslabšanje že obstoječih bolezni dihal, srca in ožilja. Posledice dolgotrajne izpostavljenosti pa vplivajo na nastanek bolezni srca in ožilja, možganske kapi, kronične pljučne bolezni in tudi pljučnega raka. "Ti izidi so že dobro raziskani in močno povezani z onesnaženim zrakom, se pa nakazuje tudi povezave z drugimi težavami, kot je denimo sladkorna bolezen," je izpostavila. Izpostavila je tudi na povezanost onesnaževal v zraku z razvojem kroničnih degenerativnih bolezni možganov, slabših kognitivnih lastnosti pri starejših ljudi in razvoja različnih oblik demenc.

V luči dejstva, da so zaradi onesnaženega zraka ogrožene vse skupine prebivalstva, tudi zdravi posamezniki, Pohar ljudem priporoča, da spremljajo podatke o stanju glede prisotnosti onesnaževal v zraku, ki jih na spletnih straneh objavlja Agencija RS za okolje, in pa tudi, da v času večje onesnaženosti omejijo gibanje na prostem.

Državljanom pa so lahko pri izbiri kakovostnega goriva v pomoč tudi rezultati testa kakovosti lesenih peletov in drv, ki ga izvajajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Kot je povedala Barbara Primc iz ZPS, so bili letošnji rezultati testov pelet razveseljivi, saj je kar 15 vzorcev od skupaj 21 dobili oceno zelo dobro. Za razliko od lani pa letos v peletih niso odkrili nobenih drobnih delcev plastike, obenem niso zaznali tudi preseganja vrednosti drugih onesnaževal. "Na splošno je največja težava zaenkrat še vedno prevelika vsebnost pepela in pa preslaba mehanska obstojnost," je še izpostavila Primc.

Pristojni pa so danes spomnili tudi na različne subvencije, ki so državljanom na voljo za zamenjavo dotrajanih malih kurilnih naprav preko Eko sklada. Če državljani potrebujejo nasvet glede izbire primerne naprave, pa so pravi naslov za to energetski svetovalci v okviru mreže ENSVET. Po besedah koordinatorice mreže Tjaše Badelj je v mrežo vključenih 58 svetovalcev, ki nudijo brezplačne neodvisne energetske nasvete v 60 svetovalnih pisarnah po državi.