'Strah, da bi imela katera od strani v svetu zavoda večino, je odveč'

Računsko sodišče je po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec že pred časom ob reviziji delovanja javnih zavodov podalo priporočilo, da je treba povečati vlogo ustanovitelja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Sporočilo računskega sodišča je torej, da je vloga ustanovitelja, torej občine, in ne države, tista, ki jo je treba še okrepiti v sistemu, ker je, sodeč po sedanju ureditvi, premajhna, je prepričana. 

Ob poslanskem vprašanju poslanke LMŠ Lidije Divjak Mirnik, da takšna sprememba zakona odpira možnosti političnemu nastavljanju ravnateljev, je Kustečeva še opozorila, da je v primerjavi s sestavo svetov zavodov na področju vzgoje in izobraževanja v drugih državah po Evropi slovenski sistem svojevrsten unikum. Ustanovitelj ima v sedanji sestavi sveta zavoda zelo majhno vlogo v primerjavi z ostalimi člani sveta, je prepričana.

Kot je še pojasnila, sestavo svetov zavodov temeljno definira zakon o zavodih, ki natančno sporoča, da ustanovitelj v nobenem primeru ne sme imeti prevladujoče večine, ampak da je treba slediti načelu tripartitnosti brez prevladujoče večine. 

Žurej je ostal ravnatelj

Spomnimo, o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov zavodov, se je začelo govoriti potem, ko je Peter Žurej, ravnatelj Osnovne šole Prebold, konec avgusta staršem in svetu zavoda šole sporočil, da izpolnjevanja pogoja PCT pri vstopu v šolo ne bo preverjal ne pri starših ne pri zaposlenih, ker za to nima zakonske podlage ali znanstvenih dokazov o zanesljivosti PCR-testov. Inšpektoratu sta ga prijavila eden od staršev in predstavnik sindikata vzgoje in izobraževanja na šoli. Zadevo je 25. avgusta že obravnaval šolski svet, a o tem člani takrat niso glasovali. 

Ministrstvo za izobraževanje je sprejelo sklep, da lahko ob kršitvah predpisov, namenjenih preprečevanju širjenja novega koronavirusa, na posamezni šoli uvedejo pouk na daljavo. Po tej grožnji je Žurej popustil ter na šoli uvedel preverjanje pogoja PCT s podpisovanjem izjav. Na prvi šolski dan je zagotovil tudi, da uporablja masko. Dan pozneje je svet zavoda o njegovi razrešitvi vendarle glasoval in izglasoval, da ostaja na položaju. So se pa odločili, da se mora za svoje izjave in poteze opravičiti, kar je tudi storil. Obljubil je, da zakonodaje kot ravnatelj ne bo več kršil. 

Sviz in stroka opozorila na poskus politizacije javnih vrtcev in šol

Dosedanji zakon sicer določa, da svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Predlog spremembe zakona pa predvideva povečanje števila predstavnikov ustanovitelja na pet članov od skupno enajstih. S tem se odpirajo vrata odločilnemu vplivu politike na delovanje vrtcev in šol ter izbiro ravnateljev, so opozorili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

"Zmanjševanje števila zaposlenih v svetih zavodov pomeni, da predlagatelj pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih ali da se mu dozdajšnja izbira ravnateljev ne zdi ustrezna," so zapisali pred dnevi. Opozorili so tudi, da je bilo do zdaj največ pritiskov med postopki izvolitve ravnateljic in ravnateljev posameznih zavodov zabeleženih od lokalne politike, v določenih obdobjih pa tudi od državne politike.

Kot so ocenili, je neodgovorno, da se tako pomembni posegi v zakon izpeljujejo po skrajšanem postopku, brez evalvacij ter brez možnosti resnega razmisleka in javne razprave o dolgoročnih posledicah, ki jih predlagana sprememba prinaša. Napovedali so, da bo sindikat, če bi bila omenjena novela zakona sprejeta, odločal tudi o vložitvi zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Do predlagane spremembe zakona so kritični tudi v stroki, zato so v javnem pozivu poslanke in poslance pozvali k "ponovnemu premisleku o nameravani demontaži javnega sistema vzgoje in izobraževanja ter k temu, da zakona, ki bo otežil že tako zahtevno delo v šolah in vrtcih, ne podprejo". Poziv so podpisali Slavko Gaber, Alojz Pluško, Ivan Lorenčič, Pavel Zgaga, Zdenko Kodelja, Mojca Kovač Šebart, Damijan Štefanc, Ljubica Marjanovič-Umek, Nives Počkar, Marjan Šimenc in Veronika Tašner. 

Kustečeva pa predlagano novelo zakona, kot je pojasnila, razume kot "neposredni odgovor na aktualna problemska stanja, ki so se nekatera že pojavljala nekaj časa, nekatera pa predvsem zdajle z žal preveč tudi politično motiviranim delovanjem ali pa aktivnostmi nekaterih pred samim začetkom šolskega leta".

Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sicer naslavlja štiri vsebinska področja. Nanaša se na cilje in načela vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, na sestavo sveta vzgojno-izobraževalnega zavoda, na napredovanje pomočnic vzgojiteljic oziroma vzgojiteljev ter na prenos vseh evidenc v vzgoji in izobraževanju v elektronsko obliko, je pojasnila.