Kakšno je stanje na področju varne hrane pri nas?
Afere, ki jih spremljajmo, tako rekoč, dnevno so pokazatelj, da na tem področju ni vse tako zelo v redu. Prišli smo sicer do položaja, kjer imamo v veliki meri harmonizirano zakonodajo, obdobje, ko je bilo dovolj le prepisati zakon, se končuje, težave pa imamo pri nadzoru, pri zagotavljanju sredstev za nadzor. Če vemo, da je bil direktor Veterinarske uprave Zoran Kovač odstavljen, ker je opozoril na pomanjkljiva sredstva, in če poznate situacijo, ki jo imamo mi, kot zveza potrošnikov, potem je jasno, da marsikaj »škriplje«.
Na inštitutu za varovanje zdravja pravijo, da je hrana pri nas varna, tako meni tudi državna sekretarka za prehrano, ki se s tem strinja. Kaj mislite vi?
Te izjave so precej bolj politične kot strokovne, namreč, tako rekoč, hkrati vemo, da smo v Sloveniji pojedli več kot eno tono hrenov, ki so vsebovale prepovedani hormon. Glede mlečne afere s kloramfenikolom pa smo dobili le izjavo, da pravzaprav ni nobenega problema ter da zdravje potrošnikov ni ogroženo. Čeprav ocena rizika s strani Slovenije ni bila narejena na ravni Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije, kjer so bile ocene drugačne.
Kako bi bilo mogoče stanje izboljšati?
Stanje bi bilo treba izboljšati tako, da dobimo novo institucijo – agencijo za varno hrano, ki ne bi bila podrejena ministrstvu za kmetijstvo niti ministrstvu za zdravje, ampak direktno vladi. Saj se je prav na kmetijskem ministrstvu, da gre za konflikte interesov. To pomeni, da minister, ki so ga izvolili kmetje, težko zagotavlja ustrezno varnost potrošnikov.
Torej menite, da ni problem, da bi imeli premalo institucij, ki bi skrbele za varno hrano, vendar, da te slabo delajo?
Problem ni v številu institucij, saj jih imamo kvečjemu preveč, problem je koordinacija med institucijami in znanje, prav tako so problem nezadostna sredstva za nadzor. Šele ko se nadzoruje kvalitetno in stalno, lahko govorimo o ustreznem nadzoru. Vemo, da je prav to področje podhranjeno, če pa analiz ni, potem tudi problem izgine.
