Kljub nasprotovanju poslancev iz vrst opozicijskih SDS in NSi naj bi bilo v ustavni komisiji devet članov iz vrst liberalne demokracije, štirje iz vrst socialdemokratov, združena lista bi dobila predsedniško mesto in dva člana, SLS+SKD in NSi bi imeli po dva člana, tri najmanjše poslanske skupine (DeSUS, SNS, SMS) po enega, en član pa bi zastopal narodni skupnosti. V skladu z dosedanjo tradicijo bi ustavno komisijo vodil predsednik državnega zbora.
Omenjenemu predlogu, da bi bile poslanske skupine v komisiji zastopane sorazmerno glede na število sedežev, ki jih ima posamezna poslanska skupina v državnem zboru, so najbolj nasprotovali poslanci SDS. Po njihovem prepričanju bi morala biti sestava ustavne komisije enaka delitvi mest v 23-članskem Kviazu. "Sestava Kviaza najbolje odslikava rezultat volitev," je dejal Franc Sušnik (SDS). S slednjim se je strinjal tudi njegov strankarski kolega Janez Janša. Po njegovih besedah želi vladna koalicija s Školčevim predlogom pridobiti en glas, ki je pomemben, saj gre za zelo občutljivo vprašanje. Po omenjenem ključu bi imeli LDS in ZLSD skupaj 12 poslancev, kar pomeni polovico glasov, medtem ko imata v Kviazu skupaj 11 članov. "Spremembe ustave, kot jih predlaga vlada, bi namreč pomenile negativen obrat v razvoju slovenske demokracije," je poudaril Janša. Školč je temu nasprotoval in pojasnil, da je imel tudi Kviaz sprva enega člana več, in sicer iz vrst liberalne demokracije, nato pa ga je ta umaknila in ima sedaj v tej komisiji osem članov.
Sicer pa je Kviaz na seji podprl tudi osem predlogov za izvolitev kandidatov v trajno sodniško funkcijo: Tadeja Borinc Zebič in Maja Kolničar naj bi postali okrajni sodnici na okrajnem sodišču v Ljubljani, Bojana Leskovar okrajna sodnica na okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah, Marjan Premzl okrajni sodnik na okrajnem sodišču v Ormožu, Andreja Pintarič in Terezija Cipot okrajni sodnici na okrajnem sodišču v Murski Soboti, Andreja Mihalič sodnica za prekrške v Murski Soboti in Breda Andolšek sodnica za prekrške v Ljubljani.