Čistejši energenti bi rešili težave zaradi strupenih emisij

Okoljevarstveno društvo Eko krog iz Zagorja ob Savi je danes na Lafarge Cement in slovensko vlado naslovil javna poziva. Od Lafarge Cementa pričakujejo, da bo odstopil od vloge za sežig odpadkov, od vlade pa, da na javnih razpisih za gradbene projekte, ki se financirajo iz proračuna, zahteva uporabo okolju prijaznega cementa.

Predsednik Eko kroga Uroš Macerl je povedal, da skušajo z apeli prispevati k rešitvi mučnih razmer, v katerih so se znašli tako prebivalci Zasavja kot tudi Lafarge Cement in slovenska vlada.

Po njegovi oceni sežiganje odpadkov v zasavsko dolino ne sodi in ga tudi nočejo. "Želimo, da Lafarge še naprej dela cement, ampak z bolj sprejemljivimi energenti. Cementarna je 130 let proizvajala cement brez sežiganja odpadkov. V tem času je šla skozi mnoga težka obdobja, celo hujše, kot je trenutna kriza, pa je vseeno vseskozi poslovala zelo solidno tudi brez sežiga odpadkov. Ne vidimo nobenega razloga, zakaj ne bi bilo tako tudi v bodoče," navajajo v Eko krogu.

S prehodom na čistejše energente, kot so kakovosten premog, mazut ali zemeljski plin, bi po Macerlovih besedah Lafarge Cement rešil probleme s strupenimi emisijami v zrak in v tej luči zadostil tudi evropski zakonodaji. Obenem pa cementarna ne bi bila več v konfliktu z okoliškim prebivalstvom.

Po mnenju Eko kroga delovanje Lafarge Cementa ne bi bilo sporno, če bi bilo prepovedano sežiganje odpadkov in petrolkoksa, če bi se emisije snovi iz cementarne omejile z mejnimi koncentracijami snovi ter omogočile trajne meritve emisijskih in imisijskih koncentracij vseh onesnaževalcev. V Eko krogu tudi pričakujejo, da bodo rezultati vseh emisijskih in imisijskih meritev neposredno dostopni javnosti, od okoljskega ministrstva pa pričakujejo, naj določi ukrepe ob izrednih dogodkih v Lafarge Cementu.

Ker Lafarge Cement trdi, da brez sežiganja nevarnih odpadkov ne bo konkurenčen ostalim cementarnam, je Eko krog apel naslovil tudi na vlado, od katere pričakuje, da pomaga trboveljski cementarni, da preide na okolju sprejemljivejša goriva in ohrani rentabilnost, prebivalcem Zasavja pa omogoči človeku dostojnejše življenje brez strahu za svoje zdravje in zdravje svojih otrok.

V Eko krogu poudarjajo, da vsebuje cement, narejen s sosežigom odpadkov, precejšnje količine nevarnega pepela in tako slabo vpliva tako na delavce v gradbeni industriji kot tudi na ljudi, ki v takšnih zgradbah bivajo. Prepričani so tudi, da je za državni proračun in davkoplačevalce vseeno bolje, da država plača več za cement pri javnih gradnjah, kot da se dodatno obremenjuje zdravstvena blagajna.

Aktivisti Eko kroga tudi izpostavljajo, da je sodobna Slovenija dobesedno zgrajena na zasavskem premogu in energiji. Sedaj, ko premoga ni več, pa so upali, da jim bo država začela vračati vsaj del tega, kar je Zasavju desetletja jemala. "V zahvalo pa smo postali smetišče nevarnih odpadkov. Umazana industrija bo seveda v te kraje privlekla še več okoljsko sporne industrije, okolju prijaznejše dejavnosti pa se bodo Zasavja v širokem krogu izogibale. Zasavje bo tako obsojeno na agonijo in životarjenje in še večji beg možganov," še menijo v Eko krogu.