Lahko Golob računa na sestavo koalicije ali je Janševa vlada že dejstvo?

Da so bile včerajšnje zamisli o snubljenju posameznih poslancev in drugih članov stranke v koalicijski sporazum kaplja čez rob in nekaj, česar v slovenski politiki še nismo videli, je ocenil Logar. To naj bi dokazovala tudi zahteva SDS za sklic izredne seje Državnega zbora z zakonom o vladi, s katerim želi tudi Janševa stranka čim prej priti s svojim predlogom, kako skrčiti in preurediti ministrstva.

V ospredje torej stopa vprašanje, ali se v političnem ozadju že oblikuje desnosredinska vlada v sestavi Janez Janša, Jernej Vrtovec in Anže Logar ob morebitni podpori Zorana Stevanovića.

Kot je v oddaji 24UR Zvečer ocenil politični analitik Bogdan Biščak, takšen razplet ni presenečenje. Po njegovem mnenju so se ključni obrisi začeli kazati že precej prej, in sicer ob izvolitvi Stevanovića za predsednika Državnega zbora. Takrat naj bi bilo mogoče slutiti, da se politična dinamika nagiba stran od levosredinske povezave.

Biščak ob tem meni, da imata Gibanje Svoboda in Robert Golob v trenutni situaciji celo določeno mero sreče. Pogajanja z Logarjevimi Demokrati, ki so v zadnjih tednih potekala pred očmi javnosti, so po njegovih besedah vodila v smer koalicije, ki bi bila za Goloba izjemno zahtevna.

"Obetala se je koalicija, ki si je sam verjetno nikoli ne bi želel," ocenjuje. Da bi pridobil Demokrate za sodelovanje, bi moral po njegovem mnenju Golob "praktično zavreči velik del svojega mandata", kar bi pomenilo resen odmik od lastnih programskih izhodišč.

Dodatno težavo bi predstavljala tudi odvisnost takšne koalicije od manjših partnerjev. Po Biščakovih besedah bi bila morebitna vlada ne le programsko razdrobljena, temveč tudi politično nestabilna, saj bi bila odvisna od podpore stranke Resni.ca.

Kot ocenjuje politični analitik Rok Čakš, je ključni problem pri morebitni koaliciji predvsem programske narave. Razhajanja med potencialnimi partnerji so bila po njegovih besedah očitna že na samem začetku pogovorov. "Ključen problem te koalicije je v bistvu programski," poudarja in dodaja, da so se razlike jasno pokazale v trenutku, ko so Demokrati in Resni.ca kot pogoj za sodelovanje s Svobodo zahtevali umik Levice iz koalicijske enačbe.

Dogajanje po tem je le še poglobilo razpoke med političnimi akterji. Čakš izpostavlja predvsem imenovanje Stevanovića za predsednika Državnega zbora, kar so v Gibanju Svoboda precej kritizirali. "S tem so si v veliki meri prerezali možnosti za nadaljnje sodelovanje," ocenjuje.

Posledično je po njegovem mnenju ideja o t. i. čezblokovski koaliciji dokončno propadla. Razlike med političnimi bloki so se dodatno razkrile tudi pri obravnavi zadnjega interventnega zakona. "V tem primeru se jasno vidi, kako razmišlja ta tretji blok in kakšen je njihov pristop do gospodarstva. Gre za diametralno nasproten pristop v primerjavi z dosedanjim koalicijskim trojčkom," pojasnjuje.

Tudi poteza Goloba, ki je skušal z individualnimi pogovori pridobiti posamezne poslance Demokratov, se mu zdi "rdeča cona".

Biščak ocenjuje, da je bila vsebinska neusklajenost med političnimi akterji očitna že pred volitvami in da je to eden od razlogov, da se vlada težko sestavi.

Posebej izpostavlja Demokrate, ki so po njegovem mnenju zelo dobro vedeli, kako močno so programsko oddaljeni od večine strank na levi strani političnega prostora. "Že pred meseci sem zapisal, da bodo šli Demokrati skoraj zagotovo v koalicijo z Janšo, če se bo takšna možnost pojavila," dodaja.

Kot pravi, bi lahko temeljni politični okvir predstavljali predvsem interventni zakoni in ukrepi na notranjepolitičnem področju. Takšen pristop pa vidi kot problematičen z vidika dolgoročne stabilnosti in razvoja države. "Gre za program, ki se bo v Sloveniji zelo slabo končal," opozarja.

Čakš ocenjuje, da so imeli Demokrati sprva iskreno ambicijo sodelovati v širši, čezblokovski koaliciji, ki bi temeljila na uravnoteženju različnih političnih usmeritev.

Po njegovem mnenju pa je ta scenarij propadel v trenutku, ko je trojček NSi, SLS in Fokus zavrnil sodelovanje z drugo politično stranjo. S tem so se, kot pravi, Demokrati znašli v slabem položaju. Ostal jim je bodisi vstop v koalicijo, kjer bi bili v izraziti manjšini, bodisi povezovanje z bolj sorodnimi političnimi akterji.

Ideja interventnega zakona pa je, kot pravi, da na dolgi rok požene gospodarstvo in vrne sredstva v proračun. "To pa bodo morali pokazati tudi v praksi in če ne bodo, smo lahko prepričani, da bodo na naslednjih volitvah plačali visoko ceno," opozarja.

Biščak pa ob tem dodaja, da bodo Demokrati politično ceno gotovo plačali, če se odločijo za vstop v vlado pod vodstvom Janeza Janše, še posebej glede na to, da so takšno politično pot v preteklosti že zapustili. Opozarja tudi, da se nam "obeta veliko slabega po teh rezih, ki se bodo dogajali".

Čakš ocenjuje, da pri delitvi ministrstev ni nujno največji problem stranka SDS, ki je v preteklosti že pokazala določeno fleksibilnost pri delitvi resorjev z namenom oblikovanja koalicije, temveč usklajevanje med vsemi potencialnimi partnerji.

Kot poudarja, si tako trojček kot Demokrati želijo prevzeti pomembne resorje, pri čemer se interesi med posameznimi strankami precej prekrivajo. Prav ta prekrivanja pa otežujejo pogajanja o končni strukturi vlade. "Mogoče tudi ta vlada še ne bo sestavljena, če ne bodo v pogajalskih izhodiščih tega izravnali in se ravnali po volilnem rezultatu."