Lahko o množičnem turizmu govorimo tudi v Sloveniji?

Bled in Bohinj sta alpska bisera Slovenije in zaradi tega sta med turisti zelo priljubljeni destinaciji. "Tako zelo je lepo, ravno sva prispeli. Voda je tako čista, spominja nas na Škotsko in vse to zelenje. Komaj čakava, da greva lahko plavati," pravita mladi turistki. "Pogled je zelo lep," pove druga sogovornica. 

V poletnih mesecih je obisk še toliko večji. Veseli smo vsakega turista, pravijo v obeh občinah. Je res, da jih je veliko, vendar o množičnem turizmu v pravem pomenu besede še ne moremo govoriti, pravijo.

"Dejstvo je, da se Bled sooča s sezonskostjo. Ni enakomerno porazdeljenega obiska tekom celega leta. Pozimi imamo tiste izzive s privabljanjem turistov, ki bi želeli, da bi jih bilo več. V poletnih mesecih pa imamo ravno druge izzive. Lahko že nekako govorimo o nekem čezmernem turizmu, ampak ga z vsemi občinskimi institucijami kar dobro obvladujemo, če lahko tako rečem," pravi Maja Pančur iz Turizma Bled.

"Številke pravijo, da smo v nekem okviru, ki smo si ga zastavili. Res se je turizem v zadnjih letih zelo močno povečal, postal je ena glavna gospodarska panoga v Bohinju. Jaz mislim, da je prav tako, sploh če govorimo za širši prostor Julijskih Alp," pove Klemen Langus iz Turizma Bohinj.

Obiskovalce zato spodbujajo, da na destinaciji ostanejo dlje. "Predvsem gre v smeri usmerjanja obiska, tako da ozaveščamo o tem, da ni samo otok, grad in jezero, ampak da je izven tega magičnega trikotnika še ogromno stvari za videti in doživeti, predvsem v poletnem času, ko je to nekakšen paradiž za aktivnosti v naravi," dodaja Pančur.

Lani je Slovenijo obiskalo skoraj 6,6 milijona turistov. Ustvarili so skoraj 16,9 milijona prenočitev, največ avgusta. Največ prenočitev, skoraj 5,2 milijona, je bilo po podatkih statističnega urada v gorskih občinah, več kot polovico teh prenočitev so gostile občine Bled, Bohinj in Kranjska gora. 

"Imamo zelo razpršeno demografsko sliko. Prihajajo iz celega sveta. Obiskovalci iz Nemčije, Združenega kraljestva, Italije in ZDA prihajajo najpogosteje oziroma predstavljajo največji delež," še pove Pančur.

"Malce več kot 75 odstotkov opravijo tuji gostje. Slovencev je v Bohinju še vedno velik procent. Ampak smo zelo odvisni od evropskega trga. To je naš glavni trg, iz katerega prihajajo naši glavni gostje. Iz Nemčija, Beneluxa, Češke, Slovaške. V zadnjem času beležimo večje število gostov iz Francije, Španije, Poljske, nekaj malega pa tudi iz Velike Britanije in Amerike," pojasni Langus.

Z obiskom so zadovoljni tako v zasebnih nastanitvah kot v hotelih. "V zasebnih nastanitvah pa tudi generalno na Bledu imamo visok delež tujih gostov. Ta je kar 97-odstoten. Konkretno, če gledamo za zasebne nastanitve, je največ Nemcev, na drugem mestu je Velika Britanija, na tretjem mestu Madžarska, Slovaška, Češka,  in potem Američani in Francozi," pravi Luka Poklukar iz zasebne nastanitve Frida's old house."V naših nastanitvah imamo ogromno slovenskih gostov, predvsem izven sezone. Mi imamo ogromno kongresnega turizma, ogromno podjetij prihaja k nam in res je tudi, da ta odstotek višajo te skupine. Ampak še vedno so Slovenci daleč na prvem mestu," dodaja Jure Repanšek iz prestižnega Hotela Bohinj.

Si pa obe občini prizadevata, da kar se da omilita pritisk avtomobilov na destinaciji. "Poskušamo obvarovati to našo jezersko skledo. Lahko rečem, da poskušamo ta promet umikati iz jezerske sklede in na račun tega je letošnja pridobitev novo parkirišče za 231 avtomobilov, med njimi tudi za šest električnih in 11 za invalide. To parkirišče je nedaleč od tukaj pod gradom, 10 minut same hoje. Bo pa seveda poskrbljeno tudi za brezplačni prevoz," pojasni podžupan Bleda Iztok Pesrl.

"Smo že kar nekaj let nazaj pričeli aktivno delati na turističnih prevozih, da ljudi poskušamo ustavljati na začetku doline in jih počasi spuščati v Bohinj tudi z avtobusi. Na daljši rok imamo načrtovani dve podzemni garaži," pravi župan Bohinja Jože Sodja.

Saj, kot pravijo sogovorniki, je povečano število pločevine in manko v infrastrukturi tisto, kar najbolj moti. "Tukaj je največji manko ravno na infrastrukturi, ker se v preteklih letih ni gradila kot bi se morda lahko. Tudi načrtovanja so bila mogoče preveč ozka po občinah, ne pa po celotni regiji, in zato konkretno na Bledu parkirišče rešujejo znotraj naše občine, ne pa mogoče že širše ob samem izvozu iz AC in tako naprej," dodaja Poklukar. "Je pa res, da sama infrastruktura ni pripravljena. Jaz se recimo vsak dan vozim skozi Bled in danes sem že eno uro stal v koloni in mislim, da je to nek prvi pokazatelj množičnega turizma, ki si ga pa tako območje, kot je Bohinj, definitivno ne zasluži," še doda Repenšek.

Zaenkrat na obeh destinacijah še ne razmišljajo, da bi uvajali drastične ukrepe za obvladovanje množičnega turizma. Med drugim pa si želijo, da bi se saga z gradnjo blejske obvoznice, ki bi rešila veliko problemov s prekomernim prometom, čim prej zaključila.