Lahko rubež socialnih pomoči povzroči porast stisk in kaznivih dejanj?

Nekateri ljudje zdaj nimajo več niti za ogrevanje niti za hrano. Takšne zgodbe se vrstijo po tem, ko je Finančna uprava RS (Furs) v teh dneh zasegla socialne pomoči dolžnikom – na podlagi tako imenovanega Šutarjevega zakona. Centri za socialno delo o rubežih niso bili obveščeni, čeprav zakon to narekuje.

Zato so odzivi ostri: tako iz vrst Romov, kot tudi iz centrov, ki bodo zdaj pomoč iskali pri humanitarnih organizacijah. Je finančna uprava ravnala pravilno? Koliko denarja so zasegli? In kaj to pomeni za stiske ljudi, ki se pozimi še poglabljajo?

Naša sogovornica, ki želi ostati anonimna, je po moževi smrti ostala sama s tremi otroki. Živi v najemnem stanovanju, kjer najemnina in stroški skupaj znašajo okoli 1400 evrov. "Pri moji plači 1200 evrov je to zelo naporno. Nič ne moreš dovoliti," pripoveduje. Za hčerke sicer dobi še otroški dodatek, po pokojnem možu dobivajo tudi pokojnino. Poleg tega prejema še 400 evrov denarne socialne pomoči, brez katere ne ve, kako bi družina sploh shajala. "Ne moreš preživeti," pravi.

Nočna mora, ki pa je te dni postala realnost Zorana Grma, nekdanjega novomeškega romskega svetnika, in še 1084 drugih posameznikov. Nekateri so celo ostali brez izredne socialne pomoči, ki je v zimskih mesecih namenjena plačilu kurjave. Zaradi vsaj treh neplačanih obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev včeraj na njihovih bančnih računih ni bilo pričakovanih zneskov – te je zarubil Furs.

"Najprej ostanemo brez elektrike, ker ne moremo plačati. Kot drugo, so otroci ostali brez kruha," razlaga Grm. Dodaja sicer, da se Romi znajo upreti. "Sem slišal od nekaterih Romov, da se bodo morali podati v kriminal – za svoje otroke."

O vsem skupaj centri za socialno delo niso bili obveščeni – kot to sicer določa 8. člen Šutarjevega zakona. O rubežih so jih obvestili uporabniki sami. "Včeraj so prišli na center, tudi klicali, zakaj ni nakazil. Od njih smo izvedeli, da se nekaj dogaja na tem področju," pojasnjuje Irena Kralj, direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela Krajina.

Rubeži pa skrbijo tudi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca: "Kar mi tukaj pogrešamo, je, da finančna uprava ni obvestila centrov za socialno delo."

Županu Mestne občine Novo mesto Gregorju Macedoniju se medtem zdi nenavadno nekaj drugega. "Da centri za socialno delo do zdaj niso ugotovili, da gre pri prejemnikih denarnih socialnih pomoči za ponavljajoče prekrškarje, in karkoli v zvezi s tem tudi ukrepali," pravi.

Določilo vidi kot pomembno sporočilo za prihodnje ravnanje številnih posameznikov, ki so doslej menili, da se jim ne more nič zgoditi. Čemur prikimava tudi predsednik vlade Robert Golob. "Ja, smo socialna država, želimo graditi skupnost, pomagali bomo tistim, ki to potrebujejo. Bomo pa rekli ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem še počutijo nedotakljive. Ni več nedotakljivih," je jasen.

Kdor je v stiski, se sicer lahko obrne po pomoč na humanitarne organizacije. Pa bodo zdržale, će bo pritisk prevelik? "Bomo seveda, kot sem do sedaj, po naših postopkih obravnavali in pomagali družinam v stiski," odgovarja Gala Kuder iz Verige dobrih ljudi.

Prvi pozivi za pomoč se sicer že vrstijo na novomeških enotah Rdečega križa in Karitasa.

V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem soočili sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec in generalnega direktorja Fursa Petra Gruma. Njunim pojasnilom lahko prisluhnete v zgornjem videu.