Po besedah Mateja Lahovnika bi bilo dnevno usklajevanje cen goriv, kot ga predlaga Petrol, sicer optimalna rešitev, vendar tudi tedensko usklajevanje, ki ga predlaga vlada, ocenjuje kot zadovoljivo.
"Če pogledamo primerjave s tujino, ima Hrvaška dvotedensko usklajevanje cen goriv. Ključno je razumeti, da so hitra nihanja cen posledica dogajanja na borzah," pojasnjuje.
Kot primer navaja nedavne geopolitične novice: ko je Donald Trump napovedal začasno ustavitev napadov, je cena nafte hitro padla pod 100 dolarjev (okoli 86 evrov) za sod. Ob ponovnih negativnih novicah pa se je znova povzpela nad to mejo.
Lahovnik opozarja, da bo vpliv visokih cen goriv na denarnice ljudi zelo negativen, še posebej, če se kriza zavleče. "Transportne storitve se bodo verjetno podražile za 10 do 15 odstotkov. Dražja logistika pomeni višje stroške za proizvajalce, ti pa se neizogibno prenesejo v višje cene izdelkov na trgovskih policah."
Posebej izpostavlja kmetijstvo, ki je po njegovem mnenju pod dvojnim pritiskom: prvič zaradi dražjega goriva in s tem višjih proizvodnih stroškov, drugič zaradi močne podražitve mineralnih gnojil. "Kemična industrija je zelo odvisna od cen energentov, zato se podražitvam težko izogne."
Spominja, da smo že lani imeli zelo visoke podražitve hrane, in če bi ta kriza v Hormuški ožini trajala dlje časa, bi lahko po njegovem prišlo do precejšnjih podražitev hrane. "Zato upam, da bo v tem primeru vlada pravočasno odreagirala in pripravila pakete protikriznih ukrepov," zaključuje Lahovnik.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.