Lakersom bi spekel piščanca, nazadnje je veslal ob njih

"Hotela sva vreči dol žogo in flomaster, vsakega posebej, potem pa je prišel mimo fant, ki ju je imel zlepljena skupaj. Zato sem rekel, da bova še midva tako naredila," na klancu nad Vilo Zlatorog razlaga Tržičan Robert, ki pravkar ovija lepilni trak okrog košarkarske žoge, ki jo drži sin Žan. "Če jo bo nekdo vzel, podpisal in vrgel nazaj, super, sicer pa bomo to le posneli in bo pač ena dobra zgodba, kako smo vsaj poskusili," doda.

Lepilni trak jima je prinesel nihče drug kot Kranjčan Nac, ki smo ga v lovu za Lakersi srečali že v četrtek na brniškem letališču. Takrat je bil z mamo Manco, ki je imela v torbi košarkarsko žogo, tokrat ga je spremljal oče.

Sprva sta bila na blejski promenadi, nato pa sta od novinarskih kolegov izvedela, da se nekaj pripravlja v Vili Zlatorog. "Prišli smo sem in videli, da je že vse pripravljeno," kaže navzdol, kjer se skozi goste veje vidijo stoli in mešalna miza za didžeja. "Mi smo pa prosili ChatGPT, če nam predlaga, kje bodo Lakersi, in je izpisalo, da bodo v Zlatorogu lovili ribe in jedli, potem pa še igrali golf," vskoči njegov prijatelj Tjaš. Nac tokrat nosi dve žogi, nobena ni tista z Brnika, na eno pa je zalepljen flomaster po sistemu, kot ga je pokazal tudi Tržičanoma.

Žogo pod pazduho stiska tudi Leon, ki je bil zjutraj že na treningu. Mladi blejski košarkarski navdušenec ima že dva podpisa Luke Dončića, dobil ju je v Stožicah, danes je upal še na tretjega. Mu lahko prav pride prednost domačega terena? Leon je namreč domačin.

"Takoj, ko je bilo objavljeno, da je Luka Lakerse povabil v Slovenijo, smo rekli, da jih bo zagotovo pripeljal tudi na Bled. Vemo, da rad igra tudi golf in smo to povezali. Opazili smo tudi kapo Royal Bled in takrat smo bili še bolj prepričani, da pridejo sem," njegova mama Katarina spomni na temnozeleno pokrivalo, ki ga je slovenski košarkar nosil v petek med skupnim kosilom na Ljubljanskem gradu. Kam pa bi jih oni peljali kot domačini?

Katarina predlaga plovbo na Blejski otok, saj ima občutek, da ta izkušnja razveseli vse obiskovalce. "K meni domov," vmes kot iz topa izstreli Leon. Ob vsesplošnem smehu razloži, da bi jih najprej prosil za podpise, nato posedel na teraso. In s čim bi jim postregel? "S piščancem," izbere športnikom primerno hrano. S celim ali z zrezki? "Vseeno, pripraviti znam oboje," samozavestno nadaljuje zgovorni Blejčan.

Skozi listje je bilo videti teraso, ki žal ni bila Leonova. Ambient je bil tak, da so bili nepoučeni turisti prepričani, da se pripravlja svečan dogodek, tudi sobotni termin je ustrezal temu. "Oprostite, kdo se poroči?" vpraša italijanska turistka, ki si je z družino ogledovala Bled. 

"Videti je, kot da se spodaj pripravlja poroka, taka idilična lokacija, pa še taka množica vseh, ki gledajo dol. Ne vem pa, zakaj toliko ljudi drži žogo," se sprašuje Marika. A ne pomaga omemba Luke Dončića in ekipe ameriške lige NBA. "Se opravičujem, ne poznam teh ljudi, bolj spremljam odbojko," se smeji. "Upam pa, da jih boste dočakali," pomaha košarkarskim zanesenjakom, ki jih je počasi vse več.

"Še pet minut, pa so tukaj," Danica reče Nataši. Sama je namreč iz Gorij in dobila je klic sodelavke, da so se mimo hiš pravkar peljali "milijonski avtomobili s policijskim spremstvom". Konvoj, ki ne more biti nič drugega kot zvezdniški. Očitno niso uporabili klasične poti na Bled - izvoz Lesce in čez Betinov klanec, saj so prometne informacije že od jutra opozarjale na zastoje na cesti Lesce-Bled, značilne za turistično sezono. Namesto tega je karavana peljala naprej proti Jesenicam, čez Lipce, Kočno in Gorje ter se do Blejskega jezera spustila z druge strani.

In res je bilo kmalu slišati sireno. Velika kovana vrata so se odprla in na dovoz Vile Zlatorog so začeli voziti črni avtomobili, kombiji, minibus. "Kdo ima škarje za živo mejo?", "Samo tole vejo bi odrezali, pa bi bilo", "Presneta goščava, nič se ne vidi", je bilo že prej slišati z vseh koncev in krajev, zdaj so tovrstni komentarji postali le še glasnejši. Vila Zlatorog je namreč bogato obraščena z drevesi in grmovjem, kar ustreza njenim prestižnim gostom, precej manj pa seveda tistim, ki skušajo od zgoraj opazovati, kaj se tam dogaja.

Čeprav jo varuje le nizka lesena ograja, jo nihče niti poskusil ni preskočiti, vsi so se zadovoljili le s slikanjem, snemanjem, klicanjem imen zvezdnikov. A prošnje so ostale neuslišane, nihče se ni povzpel po bregu. Vsi so se zbrali na pomolu, saj je Dončić zanje organiziral veslanje. Bled je namreč dom tega olimpijskega športa, ki je leta 1992 prinesel tudi prvo kolajno za samostojno Slovenijo.

"Ujela sem ga," nam smeje pokaže telefon in svoj posnetek Nataša. Kombi, v katerem je bil Dončić, je namreč ustavil točno pred luknjo v zelenju, ki sta si jo z Danico izbrali za prežo. Že omenjena prednost domačega terena. Doma so z druge strani jezera in družba se je povsem slučajno odpravila na sprehod s psom, ko so se ustavili ob ograji, nazadnje pa s svojega položaja ujeli najboljše kadre.

Ko se košarkarji posedejo v pripravljene čolne in zaveslajo proti sredini jezera, se množica začne počasi razhajati. Tisti najbolj vneti pa se raztepejo ob obali in skušajo ugotoviti, kam se bodo odpravili. Na otok, v Zako, k slavnim kremšnitam?

Drugi že kujejo načrte, kako bi jih prestregli še na poti do golf igrišča. V zadnjih dneh je bilo že večkrat izpostavljeno, da je Dončić izkušen golfist, zato nihče ne dvomi, da soigralcev ne bi peljal še tja. Razen če jo bo zagodlo vreme, se ozirajo v nebo, ki nad hribi postaja črno, čeprav se nad Bledom še drži. Čolni se nekaj časa zadržujejo na jezeru, iz Zake je sprva videti, kot da se pripravljajo na dirko, vendar so se vrnili k vili.

Ob Veslaški promenadi pa znova naletimo na Leona, nasmejanega do ušes. S prijateljem Žanom, sestrico Emo, njuno materjo Tanjo in s svojo mamo Katarino so pri Ribiški družini Bled vzeli čoln in odveslali proti vili.

Predvidevali so, kam se bodo pomikali čolni s košarkarji in imeli so prav. "Bili smo tako blizu, da smo jim lahko pomahali in oni so nam pomahali nazaj. Poklicali smo Dončića in nam je pomahal," se domačini navdušujejo nad uspešnim podvigom.

Kot rečeno, prednost domačega terena. Čeprav ni dobil podpisa ali Lakersom spekel piščanca, je za Leonom Lahom izkušnja, ki si jo bo zapomnil za vse življenje.