Lamut odgovarja: Ne moja samovolja, to je bila moja dolžnost

Predsednik preiskovalne komisije Miha Lamut je predstavnike Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) povabil, da prisluhnejo zvočnemu zapisu in pregledajo zapisnik zaprtega dela seje komisije, na kateri sta pričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav, je poročala Televizija Slovenija. Sova je ob tem ugotovila, da je bil eden od omenjenih podatkov, ki je bil razkrit, tajen. 

Poslanka Vida Čadonič Špelič je povedala, da kot članica preiskovalne komisije DZ ni bila seznanjena s povabilom direktorju Sove Jošku Kadivniku in njegovim sodelavcem za vpogled v zapisnik zaprtega dela seje. V NSi so se zato na Lamuta obrnili z zaprosilom, da v roku 48 ur pisno pojasni, kdo in na kakšni pravni podlagi je Kadivnika povabil na vpogled pričanja Bobnarjeve in Lindava. "Predvsem vas prosim za pojasnila, na podlagi katerega na preiskovalni komisiji sprejetega sklepa se je vpogled izvršil," je poudarila. 

"V Novi Sloveniji smo zaradi samovolje predsednika Miha Lamuta zaskrbljeni in mislimo, da predsednik komisije brani predsednika vlade Roberta Goloba," je še dejala Čadonič Špeličeva. Če poročanje o povabilu Kadivniku drži, pa se zdi NSi to nenavadno in nedopustno. Direktor Sove je bil namreč ena izmed ključnih prič, ki bi morala stopiti pred komisijo in pojasniti nekatere informacije, ki sta jih Bobnarjeva in Lindav dala preiskovalni komisiji za zaprtimi vrati.

Lamut: To je bila moja dolžnost 

Lamut je pred dnevi v skopem odzivu že pojasnil, da se je komisija med zaslišanji seznanila s tajnim podatkom, ki ga je zaščitila. Ob tem je poudaril, da ima kot predsednik komisije možnost, da zaprosi za pomoč tudi druge organe. Zdaj je Čadonič Špeličevi poslal tudi obširno pojasnilo. 

Kot je uvodoma pojasnil, je bil tajni podatek razkrit kljub dejstvu, da sta bili obe priči tako v vabilih na zaslišanje kot tudi na javnem delu zaslišanja izrecno opozorjeni na dolžnost varovanja varovanih in tajnih podatkov. "Izdajanje podatkov, ki so tajni, pa čeprav je to storjeno iz malomarnosti, je po mojem vedenju v Kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje. Enako velja za primer, da bi se tajni podatek razkril spričo malomarnega ravnanja z njim, kamor spada tudi nepravilno ravnanje z njim samim," piše Lamut.

Opomnil je, da sta tako Bobnarjeva kot Lindav strokovnjaka s področja policijskih ved, ki sta oz. bi morala biti v polni meri seznanjena ne zgolj z dejstvom, o katerih podatkih se lahko govori na javnem delu seje, temveč tudi s posebnimi protokoli, ki pritičejo varovanju podatkov, ki so določeni s stopnjo tajnosti po področnih predpisih. "Kot je jasno razvidno že iz javnega dela njunih zaslišanj, pa obe priči kljub jasni, izrecni in nedvoumni seznanjenosti s to njuno dolžnostjo, nista nikoli opozorili komisije, da bosta v nadaljevanju podajali podatke, ki so določeni kot tajni po Zakonu o tajnih podatkih, kaj šele, za kakšno stopnjo tajnosti pri tem gre."

Glede na okoliščine zaslišanja obeh prič ter vsebine njunih izpovedb, sploh pa glede na dogajanje, ki je temu sledilo, je Lamut kot predsednik komisije zvočni zapis za javnost zaprtega dela 2. nujne seje ter njegov prepis preventivno določil kot tajen podatek. Če tega ne bi storil, bi namreč ravnal protizakonito, je prepričan. To je, kot pravi, storil tudi z jasnim namenom, da zaradi zaščite integritete dela preiskovalne komisije in zakonitosti njenega delovanja Sovo zaprosi za njihovo izjasnitev, ali katerikoli od podatkov, ki sta jih priči podali na zaprtem delu njunega zaslišanja, sploh predstavlja tajni podatek po tem zakonu in če da, katere stopnje. To je po njegovih besedah pomembno tudi zato, ker sta vpogled v prepis zvočnega zapisa oziroma zaslišanja omenjenih prič od komisije uradno zahtevala tudi Policija in Specializirano državno tožilstvo. 

"Kot predsednik komisije sem bil namreč to dolžan storiti, saj stopnja tajnosti določa način varovanja in s tem tudi ravnanja s tovrstnimi podatki. To nikakor ni bila moja samovolja, kot se mi sedaj očita, to je bila moja dolžnost. Kot predsednik Komisije sem namreč pristojnim državnim organom, v kolikor imajo za to upravičen pravni interes, že po zakonu zavezan omogočiti dostop do zbranega dokaznega gradiva v parlamentarni preiskavi. Od konkretizirane stopnje tajnosti po Zakonu o tajnih podatkih pa je seveda odvisno tudi to, na kakšen način se kdo z gradivom tudi dejansko lahko seznani," je zapisal Lamut. Opozoril je še, da je šlo za ravnanje operativne narave v zvezi z že zbranim dokaznim gradivom, ne pa za novo dejanje parlamentarne preiskave, za kar bi nedvomno potreboval sklep preiskovalne komisije.

Pristojni predstavniki Sove so nato opravili vpogled v omenjeno gradivo preiskovalne komisije, nato pa so ga obvestili, da gre za podatek, ki ga agencija opredeljuje kot tajni podatek stopnje tajnosti "TAJNO". "Ker iz Zakona o parlamentarni preiskavi izhaja, da ni ovir, da v neki zadevi tečeta tako kazenski postopek kot tudi parlamentarna preiskava istočasno (2. člen), bom kot Predsednik komisije storil vse, da bodo organi pregona lahko nemoteno opravljali svoje delo, pri čemer pa sem dolžan skrbeti za to, da Komisija pri svojem delu venomer ravna skladno z Zakonom o tajnih podatkih oziroma zakonito. Če bi namreč ravnal drugače, bi ravnal protizakonito."

Lamut vztraja, da je vse, kar je storil, storil z namenom zaščite integritete komisije, vse pod predpostavko zasledovanja zakonitega postopanja. "Zato še zlasti medijske navedbe (obtožbe) odvetnika ene od prič, da bi lahko pri vpogledu Sove prišlo celo do odtujitve dokaznega gradiva iz Državnega zbora na sedež slednje, ocenjujem kot zlonamerno obrekovanje ne samo Preiskovalne komisije kot take, marveč predvsem Državnega zbora kot institucije. Za ustrezno in zakonito ravnanje s tajnimi podatki namreč ni dolžno skrbeti samo članstvo Preiskovalne komisije, marveč so s tem zadolžene in so za to usposobljene tudi področne strokovne službe Državnega zbora, katerih pravil in navodil se morajo držati vsi zaposleni in vsi obiskovalci Državnega zbora, kot tudi mi poslanci."

Pojasnil je še, da kot predsednik preiskovalne komisije nima in ne sme imeti vpliva na delovanje drugih državnih organov oziroma na to, na kakšen način bodo Komisiji nudili svojo pravno pomoč. "Ali je moral v omenjeno gradivo Preiskovalne komisije vpogledati prav direktor Sove, ki je kot predstojnik organa vsekakor pristojen za določanje tajnosti podatkov Sove kot ti. orginatorja oziroma ali je on celo osebno podal oceno tajnosti za določeni podatek, je vprašanje, na katerega ne morem podati odgovora, saj je to vprašanje, ki ga je treba nasloviti na agencijo."  Zakon o Sovi sicer sicer določa, da je (prav) direktor agencije tisti, ki v skladu z zakonom določi, kateri podatki, pridobljeni pri izvajanju nalog agencije s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov, so tajni in kateri ne. 

Lamut se je skliceval tudi na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2005, ki je v kazenski zadevi zavzelo stališče, da okoliščina, da se kasneje zaslišana priča predhodno seznani z izpovedbo druge priče na kakršenkoli način, ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka ter da tudi ravnanje v nasprotju z napotilom te določbe ne predstavlja absolutne kršitve določb kazenskega postopka, temveč sodišče v takšnem primeru ocenjuje, ali je seznanitev priče z vsebino dokaza, preden je bila zaslišana, prizadela in v kolikšni meri verodostojnost njene kasnejše izpovedbe. V tem primeru je sicer šlo za pričo v kazenskem postopku, kjer veljajo veliko strožja merila in kar je, čeprav izjemoma, dopustno v kazenskem postopku, po njegovem mnenju še toliko bolj velja za postopek parlamentarne preiskave, kjer se ne ugotavlja kazenska, temveč politična odgovornosti. "Povedano drugače, kar ni nedopustno v kazenskem postopku, nikakor ne more biti absolutna napaka v postopku parlamentarne preiskave, kot se mi sedaj očita. Glede na pravkar navedeno menim, da je potrebno zavzeti enak pristop tudi v postopku parlamentarne preiskave, kjer seveda ne gre za ugotavljanje kazenske, temveč politične odgovornosti."

Lamut je zaključil, da bo preiskovalna komisija o usodi pričanja direktorja Sove opravila razpravo, v kateri se bo ugotavljalo, v kolikšni meri je zaradi vpogleda v že omenjeno dokumentacijo morda bila prizadeta verodostojnost te priče. "Še vedno pa menim, da bo Preiskovalna komisija lahko opravila soočenje prič, in sicer direktorja Sove in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, kar je od Komisije terjala prav Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb."