Medtem ko nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar ni smela vpogledati v zapisnik lastnega pričanja za zaprtimi vrati preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno vplivanje politike na Policijo, pa je v njeno pričanje le dan pred zavrnitvijo prošnje Bobnarjeve lahko vpogledal direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik. Slednji je hkrati ena od glavnih prič, ko govorimo o tem, ali je predsednik vlade Robert Golob zahteval zamik aretacije ruskih vohunov.

Zato poteza Mihe Lamuta, ki predseduje poslancem preiskovalcem, pomeni hujšo kršitev tako kazenskega zakonika, ki se tam uporablja, kot državnozborskega poslovnika, je prepričan odvetnik Bobnarjeve Luka Švab.

"Ocenjujem, da je predsednik komisije presegel svoja pooblastila, če je to storil na lastno roko, če v zvezi s tem nima nobenega sklepa in ni seznanil niti članov komisije. Menim, da obstajajo utemeljeni razlogi za njegovo razrešitev, če ne celo utemeljen sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja." O nadaljnjih korakih se z Bobnarjevo še nista odločila.

"Zapiram sejo, saj ugotavljam, da bo priča v nadaljevanju navajala varovane podatke." S temi besedami pa je poslanec Miha Lamut konec oktobra zaprl zaslišanje Bobnarjeve za javnost. Pravila so jasna – dokler parlamentarna preiskava ni končana, se sme zapisnike sej dati le sodiščem in drugim državnim organom, kadar imajo ti na podlagi zakona pravico zahtevati izročitev. To so na primer tožilci ali kriminalisti, ki preiskujejo kazniva dejanja.

Lamut, sicer član Golobove vladajoče stranke, na katero neuradno letijo glavni očitki, pa je Sovo sam povabil v državni zbor. "Predsednik komisije prihaja iz politične stranke predsednika vlade in je na ta način lahko dejansko uničil dokaze, bistvene dokaze v povezavi s tem, kdo in na koga je vplival na Policiji v času te vlade," še dodaja Švab in zaključi: "Sprašujem se, ali so bili ti dokazi odneseni kamorkoli."

Tudi tega nismo mogli vprašati predsednika komisije Mihe Lamuta, saj na prošnje za  izjavo ni niti odgovoril.