Kruto dejanje 22-letnika, ki je v mariborskem mestnem parku hudo poškodoval 20-letnico, je pretreslo Slovenijo. 22-letnik naj bi žrtvi že od junija neumorno pisal. Ker je dekle vztrajno zavračalo razmerje z njim, naj bi ji poškodoval avtomobil. Njena mati se je obrnila tudi na starše osumljenega in jih prosila, naj se pogovorijo z njim, je pisal Večer. Napad naj bi torej imel tudi komponente zalezovanja.
Zalezovanje je kot kaznivo dejanje urejeno v 134.a členu kazenskega zakonika (KZ-1). V kazenski zakonik je bilo vneseno z novelo KZ-1C, ki je začela veljati 20. oktobra leta 2015, pojasnjujejo na Vrhovnem državnem tožilstvu.
Letos 47 primerov
Na Policiji so nam posredovali podatke, da so v lanskem letu obravnavali 88 primerov kaznivega dejanja zalezovanje, leto prej je to število znašalo 90, letos pa so do sedaj obravnavali 47 primerov.
Na Policiji še pojasnjujejo, da se kaznivo dejanje zalezovanja, v kolikor med osebama ni neke družinske ali partnerske povezave, preganja na predlog oškodovanke. Žrtev lahko poda prijavo osebno, na policijski postaji ali preko e-prijave na spletni strani. Lahko tudi pokliče na interventno številko 113 in zaprosi za prihod policistov. Zelo pomembno je, da se prijavijo tudi še vsa morebitna nadaljnja kazniva ravnanja storilca. Policija zbere vsa potrebna obvestila in na pristojno Okrožno državno tožilstvo poda ustrezen akt.
"Vsekakor svetujemo, da žrtev storilca nemudoma prijavi na Policijo. Če oseba čuti, da je zalezovana, naj se izogiba kontaktu s to osebo, prav tako naj se izogiba kontaktu prek elektronskih naprav, še posebno pa naj se z osebo ne srečuje osebno," pravijo na Policiji.
Kriminalistična inšpektorica na GPU Bojana Kračan poudarja, da je zelo pomembno, da žrtev o tem spregovori in opiše načine, na katere jo storilec zalezuje.
"Ali ji sledi in se pojavlja na mestih, kjer se pogosto zadržuje, morda jo čaka pred službo, jo fizično zasleduje, mogoče po elektronskih sporočilih ... Obstajajo različni načini," pojasnjuje. "Zelo zaželeno je, če je žrtev o tem spregovorila še s kom drugim, če je bil še kdo priča temu nasilnemu ravnanju. Govorimo in opravimo lahko tudi razgovore z drugimi osebami, morebiti starši, znanimi, ki jim je zaupala. Zaslišimo osumljenca in podamo pristojni akt na pristojno državno tožilstvo," še dodaja.
Na vprašanje, koliko primerov dejansko konča na sodišču, Policija pojasnjuje, da vse prijave, ki jih podajo žrtve, sprejme, zbere vse potrebna obvestila in po zaključku preiskave o ugotovitvah z ustreznim aktom obvešča pristojno Okrožno državno tožilstvo.
Na Vrhovnem državnem tožilstvu pravijo, da je bilo v zadnjih petih letih, natančneje od 1. 1. 2017 do 6. 9. 2022, zaradi kaznivih dejanj po prvem in drugem odstavku 134.a člena KZ-1 vloženih s strani vseh državnih tožilstev na sodišča skupno 352 obtožnih aktov, izrečenih pa je bilo skupno 218 obsodilnih sodb, od tega 129 sodb o kaznovalnem nalogu in 89 sodb v skrajšanem postopku.
Za kaznivo dejanje po prvem odstavku 134.a člena KZ-1 se storilcu lahko izreče denarna kazen ali kazen do dveh let, če je kaznivo dejanje storjeno zoper mladoletno ali slabotno osebo (drugi odstavek 134.a člena KZ-1), pa se storilcu lahko izreče denarna kazen ali kazen zapora do treh let.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je napovedala, da bodo v prihodnje skupaj z notranjim ministrstvom naredili več za zaščito žrtev. Notranja ministrica Tatjana Bobnar sicer poudarja, da do nasilja velja ničelna toleranca, cilj Policije pa mora biti, da žrtvam zagotovi varnost in prepreči nasilna oz. kazniva ravnanja.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.