Lani pri intervencijah skupaj sodelovalo skoraj 150.000 reševalcev

Decembra 1990 je mednarodna organizacija civilne zaščite sprejela resolucijo o 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite. Dve leti pozneje je temu sledila tudi slovenska vlada, ki je 1. marec določila za dan civilne zaščite v Sloveniji. Namen svetovnega dne je krepitev zavesti javnosti o ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred njimi. Svetovni dan poudarja tudi pomen mednarodnega sodelovanja za zaščito človeka in njegovega okolja.

Ob svetovnem dnevu civilne zaščite bo danes na Brdu pri Kranju potekala tradicionalna slovesnost s podelitvijo priznanj in nagrad na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Janša, ki bo spominske znake za požrtvovalnost v boju proti covidu-19 podelil posameznikom in organizacijam, ki so izkazali izjemno požrtvovalnost in pripravljenost učinkovitega delovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Udeležbo na prireditvi sta napovedala tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik DZ Igor Zorčič.

"Dan civilne zaščite je namenjen vsem prostovoljnim in poklicnim pripadnikom reševalnih služb in sestavov, združenih pod dežnikom civilne zaščite iz vrst prostovoljnega in poklicnega gasilstva ter drugih reševalnih služb, od gorske in jamarske do potapljaške in Rdečega križa, skratka vsem strukturam, ki tako ali drugače nepoklicno ali poklicno izkazujejo pripravljenost pomagati soljudem in so vselej pripravljene, da se odzovejo, ko je njihova pomoč potrebna," pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo.

Lansko leto je bilo za civilno zaščito znova zahtevno, zlasti v luči epidemije covida-19. Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je na ponedeljkovi virtualni novinarski konferenci izpostavil delo, ki so ga opravili bolničarji ekip prve pomoči Rdečega križa Slovenije, in logistično podporo, ki jo je Civilna zaščita zagotavljala pri izdajanju opreme in testov.

Poleg tega je bilo lani v Sloveniji zabeleženih 18.270 različnih dogodkov, od nesreč do požarov. Različne službe in enote za zaščito in reševanje so bile aktivirane več kot 24.000-krat, od tega skoraj 23.600-krat gasilci, 820-krat gorski reševalci, 175-krat pa enote z reševalnimi psi. Skupaj je pri intervencijah sodelovalo 149.820 reševalcev.

"Za državljane je pomembno, da je Civilna zaščita v neprekinjeni pripravljenosti in da se ob potrebi aktivira in posreduje, to pa zahteva tudi ustrezno organiziranost, opremljenost in usposobljenost. Občutek varnosti, ki nam jo ponuja sistem zaščite in reševanja, v katerem sodeluje več kot 74.000 operativnih pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč, je za nas edino zagotovilo, da v nesreči ne bomo ostali sami," je poudaril Šestan.