Prometna varnost se izboljšuje, a še vedno radi vozimo pijani, nepripeti in s pretežko nogo

Na Agenciji za varnost prometa so na današnji novinarski konferenci predstavili stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu in načrtovane aktivnosti v letošnjem letu. Po dveh letih ponovno beležijo izboljšanje prometne varnosti, saj je bilo leto 2017 z vidika števila prometnih nesreč in posledic najuspešnejše odkar v Sloveniji spremljamo število prometnih nesreč. Izboljšanje stanja varnosti cestnega prometa v primerjavi z letom 2016 beležijo pri številu prometnih nesreč, kot tudi pri številu umrlih, hudo poškodovanih in lažje telesno poškodovanih udeležencih cestnega prometa. Število umrlih udeležencev v preteklem letu je bilo najmanjše v zadnjih 60 letih. S takšnimi rezultati pa se Slovenija približuje ciljem, zastavljenih v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, so opozorili na agenciji.

V letu 2017 je na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot v prejšnjem letu. 831 je bilo hudo poškodovanih (19 manj kot v letu 2016) in 6.875 pa lažje telesno poškodovanih (731 manj kot v letu 2016).

Problematični spomladanski meseci, najboljši september

S podrobnejšo analizo lanskoletnih prometnih nesreč po mesecih so na agenciji ugotovili in izpostavili ključne vzroke in dejavnike tveganja za nastanek prometnih nesreč. Ti so neprilagojena hitrost, alkohol in nepravilna stran oziroma smer vožnje. V lanskem letu pa so bili na naših cestah najbolj ogroženi motoristi, ki vedno bolj precenjujejo svoje sposobnosti in podcenjujejo cesto, ki je ravno v spomladanskih mesecih zaradi peska in še ne segretega asfalta, najbolj nevarna.

Meseci, ki so izstopali gledano na leto prej ali povprečje zadnjega petletnega obdobja, so bili spomladanski meseci (marec - maj), saj je v tem času na naših cestah umrlo kar 40 ljudi oz. 38 odstotkov vseh umrlih udeležencev cestnega prometa v lanskem letu. V letu 2017 pa so bili poletni meseci (junij – avgust) varnejši kot pretekla leta. Posebej pa izstopa september, saj je bil mesec z najmanjšim številom umrlih v zadnjem 25-letnem obdobju, umrl je namreč en udeleženec cestnega prometa.

"Med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov, kar 32, in voznikov motornih koles, kar 24, sledijo potniki v vozilih. Zabeležili pa smo izboljšanje pri pešcih in kolesarjih. Policija bo v letošnjem letu posebno pozornost namenila povečanju nadzora ter posebno pozornost za poenostavitev prekrškovnega postopka, saj ta danes predstavlja težavo pri izvajanju učinkovitega nadzora hitrosti na cestah ter poskušali bomo zagotoviti dodatne kadre za nadzor prometa," je dejal Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU.

Kot je pojasnil Kapun, so v lanskem letu obravnavali skupaj 17.000 prometnih nesreč, zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo 45 voznikov, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa 30 voznikov. Povprečna stopnja alkoholiziranosti po besedah Kapuna ostaja na okoli 1,44 promila.

Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa pa je izpostavil: "Veseli me, da se je trend ponovno obrnil in da je bilo leto 2017 najuspešnejše do sedaj. Beležimo tudi izboljšanje položaja Slovenije v evropskem merilu. Napredek in manj nesreč pa pripisujem prav dobremu sodelovanju vseh akterjev, ki delujejo na področju prometne varnosti v Sloveniji, predvsem pa sodelovanju z nevladnimi organizacijami, lokalnimi sveti za preventivo in vzgojo. Zahvala gre tudi medijem, saj sporočila in delo agencije pride do prebivalstva ravno preko njih."

V letu 2018 bodo v agenciji še dodatno okrepili prometne vsebine v šolstvu, za 100-odstotkov bodo povečali sredstva za delovanje svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni kot tudi nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju prometne varnosti. Nadgradili bodo tudi nacionalne preventivne akcije – vsebinsko in medijsko, še posebej bodo dodatno pozornost namenili mobilnim telefonom, motoristom in pešcem. Več napora pa bodo vložili tudi v nadgradnjo področja raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč s področja infrastrukture ter tudi spremembam zakonodaje in pravilnikov.

AMZS: Kar 35 odstotkov voznikov in 40 odstotkov sopotnikov, ki so umrli, ni bilo pripetih

Tudi v Avto-moto zvezi Slovenija (AMZS) se strinjajo, da "nas opazno zmanjšanje vseh vrst poškodb udeležencev v prometu lahko navdaja z optimizmom". Vendar pa so poudarili, da bi bilo s pravilnim ravnanjem udeležencev število smrtnih žrtev v prometu lahko še veliko manjše. "Kar 35 odstotkov voznikov in 40 odstotkov sopotnikov, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, ni uporabilo varnostnega pasu. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je le desetina med umrlimi kolesarji uporabljala zaščitno čelado," so poudarili v AMZS.

Po njihovi oceni so k izboljšanemu stanju prometne varnosti pripomogle najrazličnejše aktivnosti: ozaveščevalne akcije, izobraževanje voznikov in drugih udeležencev v prometu, program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in nadzor, ki prispeva k umirjanju prometa. "A ravno dejstvo, da bi lahko že z majhnimi spremembami ravnanja bistveno vplivali, če ne k preprečitvi pa vsaj k ublažitvi najhujših posledic prometnih nesreč, nas opominja, da imamo tako država kot nevladne organizacije, ki se ukvarjamo s področjem varne mobilnosti, pred sabo še veliko izzivov," so še zapisali v sporočilu za javnost.