Lani zaznali nad 950 medvedov, v letih 2024 in 2025 113 volkov

V letu 2023 je bilo npr. jesensko število medvedov ocenjeno na 737. Prostorsko se medved po Sloveniji širi počasi. V Sloveniji je vzpostavljen sistem monitoringa rjavega medveda, ki temelji na ponovitvah genetskih ocen številčnosti na vsakih osem let in vsakoletnem ocenjevanju številčnosti na osnovi podatkov smrtnosti medveda in monitoringa. To omogoča upravljanje populacije te velike zveri.

Najnovejše poročilo monitoringa o oceni številčnosti medveda v Sloveniji za leto 2023 kaže, da je najmanjša letna številčnost predlani znašala 737 medvedov, je objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Ocena pomeni število osebkov ob koncu leta oz. jeseni, po celotni smrtnosti, ki se je v populaciji zgodila v teku leta, in pred poleganjem nove generacije mladičev pozimi.

Primerjava rezultatov s prejšnjima dvema tovrstnima študijama v letih 2007 in 2015 pokaže, da je populacija medveda v Sloveniji v tem času približno linearno naraščala. Spolna struktura medtem ostaja na osrednjem območju prisotnosti te zveri v veliki meri stabilna - 40 odstotkov je samcev in 60 odstotkov samic.

Prostorsko širjenje medveda na nova območja je medtem zelo počasno, sploh v primerjavi z volkom. Oviro pri prehajanju medvedov med Dinarskim hribovjem in alpskim svetom predstavlja Primorska avtocesta. Od 45 osebkov, zaznanih na severozahodni strani avtoceste, je bilo tako le devet osebkov zaznanih na obeh straneh avtoceste.

Z izjemo te ovire je sicer življenjski prostor rjavega medveda v Sloveniji dobro povezan, neovirano je tudi prehajanje medvedov čez državno mejo s Hrvaško, so pojasnili na ministrstvu. Jedro populacije s prisotnostjo samic je v južnem delu države ter v delu zahodne in osrednje Slovenije.

Od zadnjega genetskega monitoringa populacije leta 2015 je bila zabeležena postopna prostorska širitev samic proti severovzhodu oz. Zasavju in severozahodu oz. Banjški planoti. To je po oceni ministrstva ugodno z vidika zagotavljanja koridorja za prehajanje medveda med Dinaridi in Alpami.

Kljub temu da je življenjski prostor medveda dobro ohranjen, je treba po navedbah pristojnih več pozornosti posvetiti povezljivosti habitata, predvsem varovanju koridorjev. Omenjeno oviro, ki jo predstavlja Primorska avtocesta, naj bi tako omilili z gradnjo vsaj enega ekodukta prek prometnice, primernega za prehajanje večjih prostoživečih živali.

V poročilu za leto 2023 so prikazani tudi rezultati rekonstrukcije številčnosti medveda do leta 2025, ki so po navedbah ministrstva pomembni za upravljanje populacije. Izračuni so pokazali, da je bilo spomladi 2025 v Sloveniji po ocenah 954 medvedov. V tem primeru pa gre za največjo letno številčnost, torej po poleganju mladičev in pred smrtnostjo v teku leta.

Številčnost medveda je sicer v zadnjih desetletjih večinoma naraščala, od leta 2022 pa upada, kar je po navedbah ministrstva posledica načrtnega postopnega zniževanja populacije na ciljno spomladansko številčnost okoli 800 osebkov.

Velika večina smrtnosti medveda v Sloveniji je tako posledica načrtovanega odstrela, obseg nezakonitih usmrtitev pa je izjemno majhen.

Tropi so zaznani na območjih Pokljuke, Jelovice, Trnovskega gozda, Idrijsko-cerkljanskega hribovja, Nanosa, Menišije, Blok, Vremščice, Javornikov, Kozarišča, Snežnika, Gotenice, Brige, Roga in Poljanske gore na Kočevskem in po novem tudi na območju Pohorja, kjer pred tem več desetletij ni bilo stalno prisotnih volkov.

V 11 volčjih tropih je bila v tem obdobju potrjena reprodukcija, za pet tropov pa statusa ni bilo mogoče določiti. V tropu na območju Nanosa je medtem zaradi povoza na cesti poginil reproduktivni samec, je objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor.

Poleg volkov v 16 tropih je bilo 32 volkov zaznanih zunaj teritorijev potrjenih tropov.

Velikost celotne superpopulacije - gre za slovenski del populacije, ki vključuje tudi volkove v čezmejnih tropih - je bila po najnovejšem monitoringu ocenjena na 147 volkov, pri čemer je bilo dejansko zaznanih 113 osebkov.

Populacija volka je od leta 2010, odkar se izvaja genetski monitoring po enaki metodologiji, po pojasnilih ministrstva stalno naraščala do sezone 2019–2020. Od sezone 2020–2021 naprej je številčnost populacije približno stabilna z manjšimi nihanji. V sezoni 2024–2025 se nakazuje vnovična rast populacije te zveri, kar naj bi bilo najverjetneje posledica prostorskega širjenja populacije na območje Pohorja.

V sezoni 2024–2025 ni bil zaznan noben primer križanja med volkom in domačim psom.

Gre sicer za šesto izvedbo monitoringa volka na območju Slovenije od leta 2010, ki ga je naročilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Terenski del monitoringa volka, vezan na zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev, je potekal od avgusta 2024 do konca junija 2025. V poročilo so poleg podatkov sezone 2024–2025 vključeni tudi podatki, kot so zabeležena smrtnost volkov in škode na domačih živalih iz sezone 2023–2024.

Z genetskim vzorčenjem je bilo zbranih 811 vzorcev, od tega 674 vzorcev iztrebkov, 127 vzorcev urina in deset vzorcev sline. Poleg tega je bilo analiziranih še 13 vzorcev sline volkov, pridobljenih na truplih rejnih živali, 16 vzorcev tkiv mrtvih volkov in treh vzorcev krvi, zbranih pri odlovu volkov za namen telemetričnega spremljanja.

Na podlagi rezultatov genetskih analiz je bila s pomočjo znanstvene metode ulova, označevanja in ponovnega ulova ocenjena velikost slovenskega dela populacije volkov ter analizirana sorodstvena povezava med osebki, na podlagi katere je bilo ocenjeno število volčjih tropov.

Pri rekonstrukciji rodovnikov čezmejnih tropov volkov so bili upoštevani tudi podatki, ki so bili v okviru preteklih monitoringov in raziskav pridobljeni na območju Slovenije, Italije in Hrvaške.