Predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2003 navaja, da se je lani v proračun steklo 1392,7 milijarde tolarjev, kar je 26,1 milijarde tolarjev več od predvidenega, medtem ko so bili odhodki višji za 24 milijard tolarjev in so znašali 1461,2 milijarde tolarjev. "Proračun za leto 2003 je bil zaključen z ugodnejšimi rezultati od predvidenih," je na novinarski konferenci po seji vlade ocenila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar. Izrazila je tudi optimizem glede letošnjega proračuna.
K ugodno zaključenemu proračunu za leto 2003 so pripomogla predvsem drugačna makroekonomska gibanja, deloma pa je tudi rezultat dokaj konservativne ocene proračunskih prihodkov v proračunskem dokumentu, je povedala Kamnarjeva. Proračunski primanjkljaj, ki je bil predviden v višini 70,5 milijarde tolarjev, je zaradi presežka prihodkov nad odhodki ob koncu leta znašal 68,5 milijarde tolarjev. Doseženi primanjkljaj predstavlja 1,4 odstotka v letu 2003 ustvarjenega bruto domačega proizvoda.
Več odhodkov zaradi dolgov ZPIZ-a in suše
K višjim prihodkom od načrtovanih so po pojasnilih Kamnarjeve pripomogli predvsem prihodki iz davčnih virov. Na odhodkovni strani pa so se povečale predvsem tiste obveznosti, ki so bile v proračunu predvidene v premajhnem znesku. Gre za obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pojasnila Kamnarjeva. Zavod je tako lahko odplačal del dolga iz naslova najetih kreditov v letu 2000.
Poleg tega so devet milijard tolarjev izločili v proračunski sklad, kar je zadoščalo za plačilo škode po lanski suši, pokrili pa so tudi višje obveznosti iz naslova obresti v višini osmih milijard tolarjev. Finančno ministrstvo se je namreč odločilo, da s kupnino od prodaje Nove Ljubljanske banke ne bo predčasno odplačalo nekaterih kreditov.
Nepravilnosti pri zaposlovanju in izplačevanju
Računsko sodišče je ta teden objavilo revizijsko poročilo pravilnosti izkazov in izvršitve proračuna za leto 2003. Na izkaze proračuna je izreklo pozitivno mnenje, na izvrševanje proračuna pa mnenje s pridržkom, je povedala Kamnarjeva.
Najpogostejše napake pri izvrševanju proračuna se nanašajo na nepravilnosti pri zaposlovanju in razporejanju delavcev na delovna mesta ter pri določanju osnovnih plač in dodatkov. Vendar pa je bilo teh nepravilnosti bistveno manj kot v letu 2002, je komentirala Kamnarjeva.
Računsko sodišče je opozorilo tudi na napake pri postopkih javnega naročanja. Ministrstva namreč niso dosledno uporabljala vseh predpisov, ki urejajo to področje. Tako je do oddajanja javnih naročil prihajalo brez javnih razpisov, izbrali so najugodnejšega ponudnika, čeprav nista prispeli dve pravilni ponudbi, storjenih je bilo tudi več postopkovnih napak. Nekaj nepravilnosti je računsko sodišče ugotovilo tudi pri izplačevanju za investicijske transfere.
Le štiri pozitivna mnenja za ministrstva
Računsko sodišče je izreklo štiri pozitivna mnenja (notranjemu, prometnemu in šolskemu mministrstvu ter ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve), osem mnenj s pridržkom (finančnemu, pravosodnemu, gospodarskemu, kmetijskemu, okoljskemu in kulturnemu ministrstvu ter ministrstvoma za zdravje in informacijsko družbo) ter dve negativni mnenji (zunanjemu in obrambnemu ministrstvu). Na podlagi revizijskih ugotovitev pa se je opredelilo tudi glede pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2003 kot celote in je izreklo mnenje s pridržkom.
