Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.
Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.
Zakon je začel veljati 20. novembra 2025, zimski regres pa je bil odmerjen na podlagi zaposlitve v obdobju od 1. januarja 2025 dalje. To pomeni, da so morali delodajalci plačati regres tudi za obdobje, ko zakon še ni obstajal.
Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni.
Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov.
Sodišče je tudi ugotovilo, da obveznost delodajalcev, da delavcem enkrat letno izplačajo zimski regres, pomeni poseg v svobodno gospodarsko pobudo, vendar je ta poseg ustavno dopusten zaradi varstva delavcev in izboljšanja njihovega socialnega položaja. Delavci so v praviloma šibkejšem položaju od delodajalcev, zato ima zakonodajalec široko polje presoje pri določanju minimalnih socialnih standardov.
Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo, ali pa je pobudo v tem delu zavrglo.
V Gibanju Svoboda zadovoljni z odločitvijo
Na odločitev Ustavnega sodišča so se odzvali v Gibanju Svoboda, ki je bilo v času njenega sprejemanja največja vladna stranka. "Zaposleni s svojim delom soustvarjajo uspeh gospodarstva in prav je, da so deležni njegovih koristi. Sodišče je potrdilo ustavno skladnost obveznega zimskega regresa kot trajne pravice zaposlenih ter presodilo, da koristi zaposlenih upravičujejo poseg v pogodbeno svobodo delodajalcev. Ureditev ni v neskladju z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo," so izpostavili.
Poudarili so, da gre za sistemski ukrep, sprejet za izboljšanje položaja zaposlenih, podjetja pa so izplačilu božičnice navkljub leto zaključila s 13,1 odstotka višjim neto čistim dobičkom kot leto prej.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.